Nepredvidljiva tovarna na prostem

KRAS > Da bodo kupci dobili dober teran, so morali vinogradniki izkazati veliko znanja in pozornosti do “tovarne na prostem”.

“Najslabše se je letini godilo zaradi količine padavin vse od sredine marca do druge polovice junija. Kar je bilo škode, je nastalo zaradi peronospore,” je povedal Ivan Žežlina iz Kmetijskega gozdarskega zavoda Nova Gorica. Je pa dobro vreme vinarjem in vinogradnikom služilo vsaj v obdobju trgatve. “Grozdje ni gnilo, pridelek je bil lep in zato lahko pričakujemo dobra vina,” še pravi Žežlina.

Malo vina, dobra letina

Tako letino napovedujejo tudi v Društvu vinogradnikov in vinarjev Krasa. Da sta lanska in letošnja suša uničila velik odstotek letošnjega grozdja, je sicer res, je povedal predsednik društva David Štok, vendar pa razloga za skrb ni. “Kvalitetno grozdje se predela v kvalitetno vino, teran. In kvalitetnega terana ni težko prodati,” je povedal Štok.

Zavrnil je tudi namige nekaterih, da bi vinarji in vinogradniki v primeru manj rodovitnih letin kupovali grozdje drugih pridelovalcev, tudi izven kraške regije. “Zasebni vinarji in vinogradniki imamo samo svoje vinograde in svoje vino,” je zatrdil. Kar nekaj kraških pridelovalcev vin ima za sušna obdobja poskrbljeno s kapljičnim namakanjem. Vendar le toliko, da trte preživijo.

Da je količina vina na Krasu odvisna od količine tu pridelanega grozdja, dokazujejo tudi v vinski kleti Vinakras Sežana, kjer bodo letos pridelali približno tretjino manj vina kot v običajnih letinah. Kot je povedal njihov direktor Marjan Colja, je letošnja letina po kakovosti povprečna: “O vrhunski letini ne moremo govoriti, sem pa prepričan, da naši kupci ne bodo razočarani nad kakovostjo vina.”

Letos so trte umirale od kapi

Na sežanski Kmetijski svetovalni službi (KSS) smo Majdo Brdnik povprašali o boleznih, ki so letos ogrožale vinograde. Poleg glivičnih bolezni oidija in peronospore se je kar nekajkrat pojavila tudi kap vinske trte. “Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, deževja v prvih mesecih zorenja trte in vročine julija in avgusta, je prihajalo tudi do kapi vinske trte. Ta je lahko celo bolj nevarna kot ostale bolezni, saj zanjo ne obstaja nobeno škropivo. Značilno za kap vinske trte je, da se trs posuši,” je povedala Brdnikova.

Prav zaradi obilnega deževja je bilo škropljenje manj učinkovito, je pa bila škoda odvisna tudi od upoštevanja navodil napovednih služb. Pojave zlate trsne rumenice so zaenkrat zajezili. Trenutno čakajo na izsledke analiz, ki bi potrdile, da so bili posamezni trsi okuženi z zlato trsno rumenico. Vendar pa gre za posamične trte, ne za cel vinograd, so pojasnili na KSS, zadovoljni, da so ob vestnem sodelovanju vinogradnikov to hudo bolezen zajezili.

“Na žalost brez bolezni ne gre. Vedno pravim, da je vinograd kot tovarna brez strehe in vsako leto znova se učimo,” pravi Brdnikova.

Le polovična letina

Vinogradi se med seboj močno razlikujejo po odpornosti, starosti rastlin, rastišču in izpostavljenosti vetru, zato enotnega pravila na žalost ni.

Vsekakor letošnja letina ne bo presegla količinskih rekordov. Če je maksimalna letina devet ton na hektar, letošnjo letino ocenjujejo na 4,8 tone na hektar. Največji izpad pridelka so vinarji in vinogradniki prijavljali zaradi suše in toče. Za Kras je sicer značilna zelo velika razdrobljenost vinogradov. 610 hektarjev vinograda je v lasti 900 vinogradnikov, na njem pa pridelujejo kar 75 odstotkov terana.

PETRA MEZINEC