Neutrudna žarišča ohranjanja dediščine

DIVAČA, REPENTABOR, KRIŽ PRI TRSTU > “Priznanje je zame stimulacija in potrditev, da je to, kar delam na področju ohranjanja in uveljavljanja slovenske kulturne dediščine, prava pot, predvsem v razmišljanju in preučevanju ter predstavljanju stanja in problematike tega področja,” se je na priznanje odzval Stojan Lipolt, arhitekt iz Divače. Gibanje Kultura - Natura Slovenije vodi Slavko Mežek iz Krope, odbor za izbor prejemnikov priznanj pa zamejska Slovenka in profesorica na celovški univerzi dr. Herta Lausegger.

Obnova kraških hiš in pogovori ob Reki

Lipolt je priznanje prejel za strokovnost, družbeno angažiranost in odgovornost, s čimer je “neutrudni epicenter vedno novih pobud in spoznanj pri prepoznavanju, ohranjanju, obnavljanju in uveljavljanju raznolikih potencialov slovenskega Krasa.”

Kot arhitekt je sodeloval pri obnovi več kraških domačij, J'kopinovega skednja v Parku Škocjanske jame, domačije Šajna v Šepuljah, Betančeve domačije v Betanji in drugih. Ker ga zanimajo vse plasti skupne dediščine, že od leta 2010 pripravlja in vodi tematske pogovorne večere z naslovom Divača - mesto nad Reko. Na njih - doslej jih je bilo 28 - gosti uveljavljene strokovnjake, avtoritete in osveščene somišljenike, ki jih zanima varovanje in ohranjanje raznolike kulturne in naravne dediščine. “To priznanje je za tako mali kraj, kot je Divača, izredno pomembno, saj se lahko tudi na tak način Divača predstavlja širše, na vseslovenskem nivoju,” je ob podelitvi dejal Lipolt.

Muzej tisočletnega slovenstva

Drugi primorski prejemnik je Ribiški muzej v Križu, za katerega sta zaslužna upokojeni kapetan Bruno Volpi Lisjak in ladjedelski inženir Franko Košuta iz Trsta. Muzej so po enajstih letih trdega dela odprli lani. “V muzeju poudarjajo zgodovinsko dejstvo, da so bili ribiči na Tržaškem dolga stoletja izključno Slovenci, da je torej tržaška obala do Timave pravzaprav zibel slovenskega pomorskega ribištva,” piše v utemeljitvi.

Ribiški muzej je dolga leta nastajal brez podpore odgovornih ustanov in posameznikov tako na italijanski kot na slovenski strani: “Tako predstavlja klasičen in zgleden primer prepričanega, a napornega vztrajanja peščice posameznikov v prizadevanjih za ohranitev in uveljavitev skupne kulturne dediščine,” so zapisali v gibanju, kjer upajo, da bo s priznanjem spodbudilo zanimanje Slovencev iz 'matice' za spoznavanje več kot tisočletne slovenske zgodovine, vsakršne dediščine in ustvarjalnega današnjega slovenskega utripa na skrajnem severu Jadrana.

Čezmejne vezi

Tretji nagrajenec, Anton Bedenčič, je salezijanski duhovnik, ki se že 40 let razdaja na Tržaškem. “Tako kot razgledni romarski Tabor povezuje Kras in Trst, tako Bedenčič s svojim delom in zgledom ohranja vezi med Slovenci z obeh strani meja ter krepi sodelovanje med ljudmi dobre volje na narodnostno mešanem območju,” so poudarili na podelitvi. Velik pomen pripisuje delu z mladino in vsemi pobudniki kulturnega, izobraževalnega, vzgojnega in družabnega sodelovanja med njimi. Vodi Marijanišče na Opčinah, spodbuja delo kulturnih skupin in projektov, kot dekan usklajuje delo 14 slovenskih župnij.

Njegovo strpno, vztrajno in tehtno vsestransko delo med Slovenci in njihovimi sosedi v zamejstvu predstavlja enega od stebrov slovenstva na Tržaškem. “Na takšnih stebrih in požrtvovalnih ljudeh sloni tudi preživetje vsakršne slovenske dediščine in stvarnosti v zamejstvu, kjer pozitivna klima in odnos do vsega slovenskega, od človeka do jezika in skupne kulturne dediščine, nista vedno samoumevna.”

Poleg primorske trojice so priznanja prejeli še družina Avsenik iz Begunj; etnologinja Marija Stanonik, oddaja RTV Slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi; geograf in gozdar Klemen Klinar s Planine pod Golico za projekt hišnih imen Kako se pri vas reče? ter projekt Zbor zbir - kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom.

LEA KALC FURLANIČ