Nevidni ubijalec še kar leti s streh na ljudi
Še pred 15 leti so krovci naše strehe prekrivali s salonitkami. Bile so poceni in priročne. A so bile - in so še vedno - tudi zelo škodljive. Zato je država končno le prepovedala uvoz in proizvodnjo azbestnih izdelkov. A to se je zgodilo šele 90 let po tistem, ko so strokovnjaki prvič opozorili na nevarnost azbesta. Mnogo prepozno, kajti ljudje zaradi njega še vedno umirajo. In bodo umirali še najmanj 20 let.
PIVKA> Čeprav do izpostavljenosti azbestnim vlaknom v industriji ne prihaja več, pa se bomo sedaj z njimi srečevali pri popravilih, vzdrževanju, odstranjevanju in rušenju nepremičnin, ki vsebujejo azbest.
Danes okužba, čez 20 let - rak
Azbest je naš najhujši sovražnik v obliki snovi, ki je za človekovo oko nevidna. Najbrž se prav zato marsikdo (še) ne zaveda njegove škodljivosti, ki pa je zelo velika, trdi dr. Metoda Dodič-Fikfak iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Po statističnih podatkih samo v zahodni Evropi v enem letu zaradi rakavih obolenj, ki so posledica stika z azbestom, umre od 20.000 do 30.000 ljudi. Kot je povedala dr. Dodič - Fikfak, smo lahko že zaradi enkratnega večjega vdiha azbestnega prahu ali pa zaradi več manjših odmerkov izpostavljeni hudim obolenjem: azbestozi, mezoteliomu, pljučnemu raku, popljučnici ali trebušni mreni.
Azbest je zahrbtna reč, saj se po okužbi v pljuča skrije za 20 ali celo 40 let, nato pa izbruhne, največkrat s smrtnimi boleznimi. Bodoči bolnik je namreč tudi v latentni dobi povsem nemočen, saj ne more preprečiti razvoja bolezni. Zato v boju proti akutni zastrupitvi z azbestom zaleže le preventiva, za zdravljenje je prepozno. ''Glede na uporabo azbesta, ki je naraščala do osemdesetih let, bo letno število rakavih obolenj zaradi izpostavljenosti azbestnim vlaknom naraščalo do leta 2025, ko naj bi bil dosežen vrh. Potem naj bi bolezni začele upadati,'' je napovedala strokovnjakinja.
Po letu 1960 so samo v tržaškem pristanišču pretovorili več kot 800.000 azbesta. Dobršen del azbesta so nato prepeljali do Anhovega. Nekdanja Jugoslavija je do leta 1990 uvozila več kot 670.000 ton azbesta, Slovenija pa ga je največ porabila v letih 1985-1990.
Azbest nad in pod nami …
V Sloveniji so to škodljivo rudnino prvi začeli uporabljati leta 1860 v Tovarni tirnih vozil Maribor in leta 1922 v tovarni Salonit Anhovo. Do prepovedi uporabe v industriji, leta 1996, je pri nas letna poraba znašala 470.000 ton belega azbesta, ki je vgrajen predvsem v strešnih kritinah.
Približno petina streh je še vedno prekrita s starimi salonitkami, ki danes že “cvetijo”. Načel jih je zob časa, jih oluščil, okrušil ali polomil, kar po besedah Dodič - Fikfakove pomeni, da se v naše ozračje sproščajo azbestna vlakna, vendar naj koncentracija ne bi bila zdravju škodljiva. Nasprotno pa je tveganje visoko pri zamenjavi salonitnih plošč, med katero prihaja do rezanja, vrtanja in lomljenja, pri čemer se količina azbestnih vlaken, ki izhajajo v ozračje, močno poveča. Zato je zelo koristno, če lastnik za odstranjevanje azbestne kritine na pomoč pokliče usposobljeno in z zaščitnimi sredstvi opremljeno ekipo.
… in povsod okoli nas
Za poslušalce okrogle mize v Pivki - zaradi prašne tematike so malodane vsi rahlo pokašljevali - so bili skrb zbujajoči tudi podatki, da ima mnogo šol in vrtcev streho (še vedno) pokrito prav s salonitkami. Na višku proizvodnje v osemdesetih letih pa so v vse kuhinje v vojašnicah vbrizgali azbestni omet. Še bolj “nenavadni” - ali kar grozljivi - pa so podatki, da bi ga v tistem času lahko našli celo v higienskih vložkih, zdravilih in celo v vinu.
''Če ste ljubitelji belega vina, bodite posebej pozorni. V Sloveniji smo imeli še pred desetimi leti tovarno, ki je proizvajala filtre za vino, namenjene za bistrenje. Na azbestne mrežice so nanašali žveplo, prižgali in vrgli v vino,'' je povedala dr. Dodič - Fikfak. Zato še danes velja pozornost predvsem pri vinih iz vzhodnih držav, kjer morda še vedno bistrijo vino z azbestnimi mrežicami.
Nevarno čiščenje
Dr. Metoda Dodič - Fikfak je opozorila tudi na lansko vseslovensko čistilno akcijo, ki je koristila okolju, vendar pa ogrozila zdravje prostovoljcev, ki so se pri čiščenju srečali z nevarnimi azbestnimi odpadki.
“Mi smo ponudili pomoč organizatorjem, da bi jih (brezplačno) naučili, kako delati z azbestno cementno kritino, vendar so našo pomoč odklonili,” je pojasnila predavateljica.
Temu so pritrdili v podjetju Publicus, ki se je ob čistilni akciji soočalo s primeri, ko so nezaščiteni aktivisti iz narave vlekli razcefrane azbestne plošče.
“Naše delavce smo ustrezno zaščiti, vsi ostali, ki so sodelovali v akciji, pa so bili zelo izpostavljeni. Organizatorji bi morali vedeti, da se tako ne dela,” je dejal Željko Šorc iz Publicusa, ki je poleg dr. Metode Dodič - Fikfak in Katje Buda z ministrstva za okolje in prostor sodeloval na pivški okrogli mizi v organizaciji občinskega odbora Nove Slovenije pod vodstvom Ernesta Margona.
Pobuda za obravnavo žgoče teme je nastala tudi zato, ker občani Pivke sedaj ne morejo oddajati azbestcementnih odpadkov v Zbirni center Pivka. “Prenehanje zbiranja teh odpadkov je posledica sklepa občine Postojna o prepovedi odlaganja komunalnih odpadkov in azbestcementnih odpadkov iz občina Pivka na odlagališču Stara vas,” so pojasnili v Publicusu. LORI FERKO
