“Ni razlogov za uvožen med”
Po vzoru sheme za šolsko sadje, ki šole spodbuja k nakupu sadja od lokalnih sadjarjev, izven sistema javnih naročil, bi lahko država uvedla posebno shemo za domač, slovenski med. Tako je predlagala ravnateljica Osnovne šole Dutovlje Doris Orel na nedavnem ocenjevanju medu v Povirju.
KRAS >Ravno v tistih dneh smo v PN poročali o tem, da imajo šole in vrtci v sistemu javnih naročil zavezane roke, če želijo kupiti med od lokalnih čebelarjev.
Ravnatelji šol in vrtcev, s katerimi smo govorili, so pojasnili, da jih sistem javnih naročil vodi k nakupu najcenejšega medu, ki ga običajno ponudijo veliki dobavitelji. Zato dobijo otroci za malico predvsem uvožen med.
Preveč zapleteno?
Ravnatelji nekaterih šol so omenili, da bi med verjetno lahko obravnavali posebej oziroma preko javnih naročil zahtevali med ekološke pridelave, vendar nimajo dovolj zaposlenih, da bi se lahko tako natančno posvečali javnim naročilom.
Nekatere šole so pripravo obrokov zaupale zunanjim izvajalcem, vendar tudi ti običajno posežejo po najcenejšem medu. Kakovostnega kraškega medu na mizah šol in vrtcev ni, ugotavlja predsednik Čebelarskega društva Sežana Ivan Atelšek.
Je pa sadje lokalnih sadjarjev, zagotavlja ravnateljica Osnovne šole Dutovlje Doris Orel. Šole ga kupujejo preko sheme šolskega sadja, ki je izvzeta iz javnih naročil. Zanjo veljajo drugačna pravila, predvsem priporočilo, naj promovira sadje lokalnega izvora, je pojasnila Orlova.
Evropa prispeva za lokalno sadje
Shema šolskega sadja je ukrep skupne kmetijske politike EU. Njen cilj je ustaviti zmanjševanje porabe sadja in zelenjave ter omejiti naraščanje prekomerne teže pri otrocih.
Za shemo šolskega sadja daje EU državam članicam finančno pomoč, zato dobijo otroci sodelujočih šol - med njimi je tudi sežanska - dvakrat na teden brezplačno dodatno sadje. To sadje ni nadomestilo za sadje med rednimi obroki, otroci ga dobijo v odmorih pred ali po malici.
“Dežurni ga prinesejo do vrat učilnice, učenci si ga med odmori razdelijo in ga radi pojedo,” je povedala Orlova. Pri nabavi dajejo prednost lokalnim pridelovalcem sadja, seveda takim, ki jim lahko izdajo račun. Tako dobijo jabolka in slive večinoma iz Brkinov. Prav tako pozitivne so izkušnje sežanske osnovne šole, je zagotovila ravnateljica Jadranka Mihalič.
11. Mednarodno ocenjevanje medu Sežana 2010 je letos pospremil likovni natečaj za učence Osnovne šole Dutovlje. Otroci so se posvetili poslikavi panjskih končnic, njihove izdelke je Čebelarsko društvo Sežana razstavilo ob razglasitvi rezultatov ocenjevanja medu. Prvo nagrado za najlepšo panjsko končnico je prejel Aljaž Vrabec, drugo Monika Širca in tretjo Ana Ščuka (na fotografiji so z ravnateljico Doris Orel).
Pot do Bruslja je običajno dolga ...
Bi lahko otrokom na tak način ponudili tudi domač slovenski med? To smo povprašali ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za kmetijstvo, ki je nosilec sheme šolskega sadja.
“Shema šolskega sadja je ukrep skupne kmetijske politike EU, kar pomeni, da sredstva za njegovo izvajanje zagotavlja EU. Na področju spodbujanja čebelarjenja pa podobnega ukrepa s strani EU ne poznamo,” so pojasnili na šolskem ministrstvu.
Zagotovili so, da so naklonjeni morebitnim skupnim prizadevanjem s kmetijskim ministrstvom, ministrstvom za zdravje in Čebelarsko zvezo Slovenije glede medu: “Predlogi so vedno dobrodošli, vendar jih je potrebno podrobno preučiti, tako po vsebinski kot finančni plati.”
... a rešitev je že tu?
Na ministrstvu za kmetijstvo zagotavljajo, da “obstoječe sheme kakovosti že omogočajo trženje kakovostnega slovenskega medu.”
Za uvedbo sheme medu bi bilo treba v Bruslju najprej sprejeti novo evropsko uredbo, Slovenija bi lahko bila njena pobudnica. Uredba bi nato postala osnova za pridobivanje denarja iz evropskega proračuna. Toda dopolnila Zakona o javnem naročanju že od leta 2008 jasno govorijo, da najnižja cena ni več glavno merilo naročanja živil za javne zavode, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo.
“Pri izbiri meril za izbiro ponudbe pri naročanju živil se prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (na primer sezonsko pridelana živila na integriran način ali sezonsko pridelana živila na ekološki način) in živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil,” pravijo.
Zato imajo - tako trdijo na ministrstvu - šole in vrtci “možnost, da dajo prednost naročanju kvalitetnejšega domačega medu.”
TINA ČIČ
