Ni strahu, ukrepi so
Ker spore povzročitelja vraničnega prisada, ki so ga odkrili pri sedmih poginulih telicah s kmetije v Bistri, v tleh lahko preživijo tudi pol stoletja, pristojne službe ne izključujejo možnosti nadaljnjih pojavov bolezni na “okuženem” območju. A je Majda Godina s postojnske kmetijske svetovalne službe prepričana, da imajo “pristojni bolezen pod nadzorom, zato ni strahu pred epidemijo”.
BISTRA, POSTOJNA >
Bolezen vraničnega prisada je znova izbruhnila po sedmih letih, tokrat je po ugotovitvah veterinarsko higienske službe nacionalnega veterinarskega inštituta zaradi nje poginilo sedem telic s pašnika v Bistri.
Na upravi za varno hrano in veterinarstvo so potrdili, da so na omenjenem območju takoj po potrditvi bolezni uvedli ukrepe za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni. Ljudi, ki so prišli v stik s poginulimi in sumljivimi živalmi, pa napotili k zdravniku.
Vranični prisad (antraks) mnogi morda bolje poznajo kot biološko orožje, o katerem je govora med terorističnimi napadi. Sicer pa gre za bolezen, za katero obolevajo rastlinojede živali (govedo, ovce, konji in prašiči), s stikom z okuženo živaljo pa se prenaša tudi na človeka. Povzroča ga bakterija bacillus anthracis, ki tvori spore. Te so zelo odporne in izven gostitelja v okolju preživijo tudi več let. Iz zemlje, kjer je bila zakopana okužena žival, lahko spore prinesejo na površino deževniki ali talna voda, nato jih po površju razširi deževnica. Zato so trava, seno ali slama na takšnih območjih (distriktih) kontaminirani s sporami. Bolezen je ozdravljiva, zdravijo jo z antibiotiki.
Med ukrepe - prepoved premikov živali z in na pašnik, zdravljenje, razkuževanje - je državno središče za nadzor bolezni uvrstilo tudi novo, zdaj že 57. območje vraničnega prisada, ki jih na podlagi podatkov o pojavu bolezni, vodotokov in poplavnih območij oblikujejo že od leta 1965. Območje - antraksov distrikt - zajema naselja Dol pri Borovnici v občini Borovnica in naselja Bistra, Blatna Brezovica ter Verd v občini Vrhnika. Tu pa domuje 21 gospodarstev z 880 glavami govedi, pet gospodarstev s prašiči in štiri z drobnico.
Ker spore vraničnega prisada v zemlji lahko preživijo tudi več let, širi pa jih tudi voda, bodo morali kmetje na tem območju še prihodnjih 50 letih izvajati zaščitne ukrepe za preprečevanje pojava in širjenja bolezni. Mednje sodi preventivno cepljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju distrikta, in živali, ki jih krmijo s krmo iz območja vraničnega prisada.
Postojnski živinorejci, ne veliko oddaljeni “sosedje” omenjenega preventivnega območja bolezni, se večjega izbruha bolezni ne bojijo. Kot pravi živinorejec iz Zaloga Rok Penko, možnost obolenja zaradi večletne prisotnosti spor v okolju sicer vedno obstaja. “A tovrstne bolezni v Sloveniji hitro omejijo, tudi zaradi dobrega nadzora pristojnih služb. Pa tudi kmetje hitro prepoznajo kakršne koli spremembe v hlevu in se nanje takoj odzovejo,” pravi Penko.
Da ne gre razmišljati o kakšnem pojavu epidemije, je prepričana tudi vodja postojnske izpostave kmetijske svetovalne službe Majda Godina. “Menim, da imajo veterinarji zadevo pod nadzorom, da so prepovedali promet z živalmi na tej kmetiji in sprejeli vse zaščitne ukrepe. Bolezni se sicer ni treba bati, niti ostalim živinorejcem ne, ker se prenaša s stikom. Tudi na kmetijsko svetovalno službo nismo dobili nikakršnih navodil za izvajanje kakšnih posebnih ukrepov, pa tudi med kmeti živinorejci ni nobene posebne skrbi, saj zaupajo veterinarjem. Promet živine je namreč vedno pod nadzorom, tudi, kadar bolezni ni,” je prepričana Godina.
TINA M. VALENČIČ