“Nismo proti ekovasem, smo pa proti anarhiji!”
Zaradi naraščajočega zanimanja za bivanje na Krasu se tu marsikje zadnja leta pojavljajo tudi težave zaradi nelegalne naselitve. Čeprav zakonodaja na Krasu ne dopušča bivanja izven ureditvenih območij naselij, se na gmajnah, travnikih in v gozdovih pojavlja vse več zabojnikov, počitniških prikolic, šotorov in drugih objektov, v katerih želijo ljudje kar prebivati. V Občini Komen so se odločili tej anarhiji narediti konec.
KOMEN> Prvi večji problem v komenski občini je nastal leta 2007 na kmetijskem zemljišču med vasjo Gorjansko in mejo z Italijo.
Po vodo na pokopališče
Tam je gospa iz Ljubljane postavila počitniško prikolico in začela v njej kar prebivati. Prikolici je kmalu dodala še dva zabojnika in kopico živali, od koz do tujerodne lame in kmalu je bilo tam pravo barakarsko naselje - brez vode in sanitarij. Po vodo je nekaj časa hodila na bližnje pokopališče. Po dolgotrajnem romanju od ene službe do druge in od enega inšpektorata do drugega, ko je, kot je dejal prejšnji komenski župan, celo policija prosila občino, naj nekaj ukrene, je komenski občini skupaj s pristojnimi uspelo bivanje v tem barakarskem naselju preprečiti. Gospa se je odselila, letos pa zemljišče tudi skušala prodati.
“Na območju Obalno-kraške, Goriške in Notranjsko-kraške statistične regije je bilo v obdobju od 2008 do 2011 glede enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih opravljenih 215 pregledov na 87 objektih,” so na naše poizvedovanje odgovorili na kmetijski inšpekciji. “V zvezi z njimi je bilo izdanih 106 odločb in sklepov. Med prekrške, vseh je bilo 17, so zajeti plačilni nalogi in odločbe za prekrške ter opomini, za katere pa ni treba izrekati višine globe. Skupna višina sankcij je bila 7500 evrov,” so še zapisali. Čeprav je bilo največ prijav s Primorske na območju obalnih občin, pa iz pridobljenih podatkov izstopa podatek, da so bili v obravnavanem obdobju na območju Krasa opravljeni le trije pregledi pri dveh subjektih v občinah Komen in Sežana. Ker tu ni bil ugotovljen noben plačljiv prekršek, tudi ni bila izrečena nobena finančna sankcija.
Drugi večji primer nelegalnega bivanja na kmetijskih zemljiščih se je, prav tako v komenski občini, začel dogajati lani, v javnosti in med občinskimi svetniki pa je problem močneje odzvanjal letos. Tokrat je šlo za nezakonito bivanje pri vasi Nadrožica. Tam so najemniki najeli gozdno zemljišče in na njem postavili montažne objekte, ki pa so jih morali že lani, po ukrepanju gozdarske inšpekcije, odstraniti. Ker so imeli zakupno pogodbo za deset let, so se po obisku inšpekcije novi uporabniki prostora odločili, da tam ostanejo, obdelujejo zemljo in redijo konje ter bivajo v indijanskem šotoru.
Domačine je poleg nezakonitega bivanja brez sanitarij na kmetijski in gozdni površini zmotilo tudi to, da so si lokev na parceli zagradili pred vaščani, sodu pa je izbila dno maja letos oddana vloga lastnice zemljišč na Upravno enoto Sežana za pridobitev dovoljenj za gradnjo osmih kmečkih lop in skednjev.
Bivanje zunaj naselij ni zakonito
O tem problemu je že pred poletjem razpravljal občinski svet in med drugim sprejel obvezno razlago občinskega prostorskega odloka. Ta navaja, da se določilo “'Postavitev počitniških prikolic izven poselitvenih območij je prepovedana' razlaga tako, da je izven poselitvenih območji prepovedana postavitev počitniških prikolic, bivalnih zabojnikov, šotorov in drugih podobnih objektov, katerih namen je praviloma začasno prenočevanje in bivanje, ter je v navedenih objektih izven poselitvenih območji prepovedano bivati.”
Obvestilo o obvezni razlagi prostorskega odloka je občina na svoji spletni strani objavila zadnjega avgusta, upoštevale pa naj bi jo vse pristojne inšpekcije in občinske službe.
V komenski občini so imeli še en podoben primer nelegalnega bivanja na kmetijskih površinah, ki je prav tako odmeval v javnosti, čeprav bolj zaradi škodljivih kamnov, ki so jih postavili. Pri Rubijah je skupina ljudi z Gorenjske, med njimi tudi nasledniki zavoda Harmonija, katerih člani so bili obsojeni zaradi nasilnega obnašanja do otrok, pred tremi leti najela sto hektarjev kmetijskih zemljišč, jih ogradila z žico (tudi tista med njimi, ki jih lastniki niso hoteli oddati v najem) in na njih brez dovoljenj postavila lope. Za napajanje živali niso pridobili soglasja Kraškega vodovoda, vodo so speljali brez dovoljenja, enako elektriko, zaprli so nekatere javne poti, so takrat navajali domačini in občinski svetniki. Skrhane odnose z vaščani so dodatno vznemirili kamni, ki naj bi imeli škodljiv vpliv na okolico, in so jih kasneje odstranili. Po medijskem pompu pred dvema letoma so najemniki večinoma odšli, na zemljišču je zdaj le še nekaj konj, ki jim občasno nekdo pripelje vodo.
Z njimi in s sodelovanjem občanov naj bi v kratkem rešili še ostale podobne probleme, se nadeja komenski župan Danijel Božič: “Ker marsikateri lastnik ali najemnik zemljišč niti ne ve, da z nezakonitim širjenjem gradnje in poselitvijo na kmetijskih zemljiščih krši odlok, bo Občina Komen v kratkem poslala vsem predsednikom vaških skupnosti obvestilo s prošnjo, naj v primeru, da se na njihovem območju nahajajo takšne gradnje, to sporočijo na Občino Komen,” je povedal župan.
Podobnih nezakonito postavljenih zabojnikov in počitniških prikolic je vse več tudi v sosednji sežanski občini. Tam se ljudje pogosteje obračajo kar na pristojne inšpekcije in tako je lani v Plešivici lastnica že morala odstraniti leseno hišico, postavljeno na ploščadi, v kateri je občasno prebivala.
Ekovas da, anarhija ne
Ob tem pa Božič odločno zanika vse namige, da komenska občina nasprotuje ideji ekovasi: “Nisem proti ideji ekovasi. Če to ni le pretveza za začetno pridobitev javnih sredstev, so taki koncepti dobrodošli tudi pri nas. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so bile naše vasi v veliki meri trajnostne še donedavno, saj so bile energetsko in prehransko samooskrbne, obenem pa so imele tudi živo vaško dogajanje, v katerem so se ljudje med seboj poznali, komunicirali in sodelovali, kar naj bi bile vse lastnosti ekovasi,” pravi Božič.
“Nikakor pa ne bomo dovolili, da se to nedovoljeno počne izven poselitvenih območij na kmetijskih in gozdnih zemljiščih,” še povzema odločenost občine, da naredi red zaradi samovolje nekaterih posameznikov, ki je ponekod že vodila v prostorsko anarhijo.
BOGDAN MACAROL, MARICA URŠIČ ZUPAN
