Nova petletka v Parku Škocjanske jame
Včeraj je odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Državnega zbora sprejel odlok o programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2013-2017. Pred tem ga je obravnavala komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je opozorila na nekaj slabosti v Parku.
MATAVUN, LJUBLJANA > V Parku Škocjanske jame ocenjujejo, da so v preteklem petletju izpeljali zastavljene cilje več kot polovično, povsem pa ne. “Najbolje ocenjeni sklop pri upravljanju Parka je spremljanje stanja in nadzor,” so zapisali. Poudarjajo, da ima Park dobro organizirano nadzorno službo, poleg tega je vstop v Park (predvsem v jame) možen le z vodnikom.
“Vseeno bi bilo treba v prihodnje še okrepiti nadzorno službo in sodelovanje s prostovoljnimi naravovarstveniki na širšem območju Parka,” dodajajo v upravi.
Vsega niso izpeljali
V naslednjem petletju bo javni zavod Park Škocjanske jame za svojo redno dejavnost iz državnega proračuna prejel 2,7 milijona evrov na leto. Z lastnim delom bo ustvaril 5,7 milijona evrov prihodkov, 2,7 milijona evrov pa bo pridobil iz drugih virov, zlasti evropskih in državnih razpisov. Od tega bo za stroške dela porabil 4,6 milijona, za materialne stroške 4,2 milijona evrov, za investicije pa poltretji milijon evrov.
Slabše so izpeljali sklop upravnega dela, posebej v poglavju, kjer sodelujejo zunanji partnerji - denimo pri čiščenju in izboljšanju kakovosti reke Reke, komunalnih voda; pa tudi pri izboljšanju novih programov obiska in vključevanja v prostorske načrte.
Zadovoljni so z izpeljanimi cilji na področju ohranjanja narave in vlaganja v infrastrukturo. “Pri varstvu narave bi bili še bolj uspešni, če bi imeli dovolj denarja za zelo specifične dejavnosti, kot, denimo, ureditev gnezditvene stene za ptice ali pa za čiščenje zaraslih površin,” navajajo. Varstvo kulturne krajine je prav tako šibka točka, saj so večidel odvisni od sodelovanja z drugimi sektorji, predvsem s kmetijskim.
Podobno velja za infrastrukturo. Obnovili so večji del poti skozi jamo, niso pa uspeli izpeljati nekaterih manjših projektov - novih odsekov poti in dodatnega zavarovanja prehoda čez cesto. Samokritično so ocenili tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo, saj jim ni uspelo zagotoviti štipendij mladim prebivalcem parka, urediti mlinščice, mlina, trga in še česa. Zato so za naslednje obdobje zapisali, da bodo skupaj s prebivalci parka skušali urediti zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter urediti vasi v Parku.
Zgledno z naravo in kulturno dediščino
Kartiranje habitatov, vzpostavitev spremljanja stanja jamske mikroklime in reke Reke, čiščenje odpadkov iz jam, udornic in brezen v Parku, obnova in čiščenje kalov v Matavunu in Betanji, občasne čistilne akcije skupaj z domačini, sanacija nekaterih divjih odlagališč pa so izpeljani cilji, s katerimi so zadovoljni. Pa tudi s številnimi predavanji, tečaji, izobraževanji zaposlenih, postavitvijo zbirk, učnih poti in razstav.
Na področju kulturne dediščine so obnovili Jakopinov skedenj, Jurjevo štalo, postavili arheološke zbirke, odkupili mlin Ukno, obnovili hišo Matavun 8, in nekatere poškodovane zidove ter sofinancirali obnovo nekaj kulturnih spomenikov.
Raje manj obiskovalcev
Predsednik komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v Državnem svetu, sicer tudi postojnski župan Jernej Verbič,je za PN povedal, da so na obravnavi predloga programa varstva in razvoja Parka Škocjanske jame člani komisije opozorili na nekatere slabosti v Parku. “Po mnenju komisije je bolje, da v Park pride manj obiskovalcev kot več, vendar pa jim je treba ponuditi take produkte in storitve, ki jih bodo v parku zadržale dlje časa,” je izpostavil Verbič. Dodal je, da zato komisija pozdravlja oblikovanje blagovne znamke Parka Škocjanske jame.
V komisiji so še pohvalili to, da v Parku rešujejo problem ostarelih borovih dreves skupaj z gozdarji (borova drevesa sekajo). Sicer je stanje gozda v parku opredeljeno kot slabo.
“Opažamo tudi neurejenost sistema zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, kar se zaznava pri stanju reke Reke; njena kakovost je sicer dobra in se je od leta 1986 izboljšala, vendar so na Reki še vedno opazne pene, za katere je znano le, da so organskega izvora,” opozarja Verbič.
Komisija še izpostavlja, da bi uresničitev vseh načrtovanih posegov v prostor (od avtoceste Postojna/Divača-Jelšane, plinovoda Kalce-Jelšane, drugega tira železniške proge Divača-Koper do industrijske cone) zaradi prevelike obremenitve predstavljala nevarnost za zavarovano območje. Enakega mnenja so tudi v Parku.
Harmonija varstva in razvoja
Dolgoročni cilj novega programa je ohranitev območja in vzpostavitev stanja, ki bo zagotavljalo harmonijo med varstvenimi in razvojnimi interesi v parku, vplivnem območju in kraški regiji. Vse to ob sodelovanju lokalnega prebivalstva. Menijo, da imajo za vse te naloge premalo ljudi, za ohranjanje in obnovo kulturne dediščine pa bi moralo nove zaposlitve sofinancirati ministrstvo za kulturo.
Program je tudi podlaga za letne programe in vključuje okvirni finančni načrt, ki ga bodo usklajevali vsako leto glede na razpoložljivi denar. Velik zalogaj bo obnova informacijskega centra, ki bo stala približno 605.000 evrov.
LEA KALC FURLANIČ
