Nove gradnje so Senožeče bolj skazile kot razvile
Ob zaključku urbanistično arhitekturne delavnice Senožeče 2011-2012 so študenti z mentorji predstavili svoje ugotovitve domačinom. Ob skupnem nezadovoljstvu nad propadanjem stavbne dediščine so kot rešitev prepoznali razvoj turizma.
SENOŽEČE> V Senožeče, ki ležijo na robu Krasa in so bile kot trško naselje nekoč znane po živahnem furmanskem prometu, sejmih, trgovini s soljo in lesom ter pivovarni, je čas zasekal grde rane. “Za mnoge starodobne stavbe z okruški arhitekturne umetnosti, ki se že desetletja rušijo, pa še ni prepozno. Še je mogoče ohraniti vse vredno, ozdraviti poškodbe in jih izkoristiti kot izvirno vrednost bodočega razvoja,” je zbrane krajane ob zaključku delavnice Kulturna dediščina in sodoben razvoj naselja Senožeče nagovorila prof. dr. Živa Deu s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.
S skupino 16 študentov arhitekture, ki jim je bila mentorica, so se lani en teden intenzivno seznanjali s krajevno stavbno kulturo. Izhodišče njihovega dela je bilo, da ima notranji razvoj naselja z obnovo prednost pred širjenjem gradnje na nova območja. Kot vrednoto so prepoznali stari del naselja, medtem ko so bili “novi industrijski objekti, stanovanjski bloki in enodružinske hiše oblikovani poenoteno, brez poskusov ohranjanja značilnih lokalnih prvin, razvitih skozi stoletja z upoštevanjem naravnih danosti,” kot je na predstavitvi povedal eden izmed študentov.
Ta nova gradnja je bila v povojnem času zaželena izključno zato, ker je bila “nova”, medtem ko se je staro jedro zaradi izseljevanja praznilo. “Ker pa je bila stara gradnja pretežno kamnita in zato dokaj kljubuje propadu, ter zato, ker so se našli ozaveščeni posamezniki, ki iz lastne izkušnje vedo, da je bivanje v obnovljeni stari hiši prijetno, udobno, ne predrago in celo modno, vse še ni izgubljeno,” so študentje stari del naselja prepoznali kot nosilca razvoja kraja.
Bogata zgodovina kraja, obogatena z izleti, kulturnim turizmom, kulinariko in mirom, s katerim so Senožeče soočene po preusmeritvi prometa na avtocesto, so odličen temelj turizma. “Možnosti vsebin, zanimivih za goste, je mnogo, od muzeja v mitnici, mladinskega hotela, tržnice, kmečkega turizma, kolesarskih in pohodniških poti, razgledišča na nekdanjem gradu, lutkovne kolonije, festivalov, umetnostnega centra in ostalega,” so natrosili ideje študenti.
Prisotni domačini so jim prisluhnili in jih pohvalili kot očitno edino pot, ki bi kraju s 600 prebivalci spet vdahnila novo življenje. BOGDAN MACAROL
