Novi muzejski prostori in priznanja

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Slovesnost ob odprtju novih prostorov Notranjskega muzeja in svečana akademija ob obletnici pridobitve mestnih pravic sta zaznamovala včerajšnje postojnsko popoldne.

Na včerajšnji slovesnosti so v atriju novih prostorov Notranjskega muzeja podelili častne nazive in priznanja
Na včerajšnji slovesnosti so v atriju novih prostorov Notranjskega muzeja podelili častne nazive in priznanjaStana Zavadlav

POSTOJNA>Prva ideja o ustanovitvi kraškega muzeja nosi letnico 1908, dve desetletji pozneje je Postojna imela muzej v okviru speleološkega inštituta, pred 64 leti pa je dobila samostojno ustanovo, ki je zbirala in ohranjala zgodovinska pričevanja. Zasluga za ustanovitev Notranjskega muzeja, ki je v več kot pol stoletja spreminjal ime in institucionalno obliko, gre slikarju Leu Vilharju, za kar so se mu danes v novih prostorih muzeja oddolžili tudi z odkritjem spominske plošče.

Kot je v nagovoru zbranim v atriju Notranjskega muzeja dejal župan Jernej Verbič, je bilo o muzeju v zadnjih mesecih veliko povedanega in prelitega veliko črnila.

“Uresničiti dolgoletni cilj je bila obsežna, kompleksna in zelo zahtevna naloga. Za izpeljati tako veliko naložbo je potrebno natančno načrtovanje, odgovorno nadzorovanje in vestno izvajanje. Odločitve, ki smo jih sprejeli, niso bile vedno lahke in priljubljene, a bile so potrebne in za njimi trdno stojimo. Toda danes je slavnostni dan, dan ki ga je muzej čakal (pre)dolgo. Muzej je srce našega spomina, je ogledalo naše preteklosti in njegovo poslanstvo je neprecenljivo, naša današnja podoba korenini v naši preteklosti.”

Ob slovesni otvoritvi novih muzejskih prostorov, so včeraj počastili tudi 102 leti, ki sta minili odkar je Postojna pridobila mestne pravice. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in nazive Občine Postojna.

Naziv častni občan so za ustvarjalno delo na področju muzealstva posthumno podelili bratoma Maksu in Leu Vilharju. Slednjega, ki je kot slikar velik del svojega življenja preživel v tujini, je ljubezen do rodne grude in velika želja po ohranjanju in prepoznavanju bogastva naravne in kulturne dediščine domačih krajev, popeljala na pot muzealstva. Že leta 1949 pa je k sodelovanju povabil tudi brata Maksa, ki je v naslednjih letih opravil večino preparatorskih in drugih del.

Častni meščan je, zaradi ustvarjalnega dela v gospodarstvu in prispevka k razvoju lesno predelovane industrije in podjetja Javor, postal Milan Lutman. Zlati priznanji so podelili Mizarstvu Šemrl iz Planine, ki dosega dobre gospodarske rezultate ter podpira društva in organizacije v krajevni skupnosti Planina, in Stanislavu Zirensteinu za dosežke v športu in ima v zbirki priznanj tudi bronasto medaljo z olimpijskih iger za osebe s posebnimi potrebami v Šangahju. Srebrno priznanje so postuhmno podelili Renatu Vidrihu za znanstvene dosežke v seizmologiji in prirodoslovju.

Za izjemne dosežke v kulturi pa je priznanje Miroslava Vilharja prejela Marinka Kukec Jurič, ki je med drugim na Glasbeni šoli ustanovila uspešen Godalni orkester.

SZ