Novih hiš v Škibinih pri Lipici ne bo
Zgodba o gradnji 34 stanovanjskih hiš, ki jih je nameravala družba Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja zgraditi tik ob Kobilarni Lipica, se počasi razpleta. Potem ko je sežanska občina šla na roko Ram Investu, se je leta 2008 poleg Civilne iniciative Kras temu odločno uprlo ministrstva za kulturo. Ker gre za vplivno območje Kobilarne, gradnje ni dovolilo - najprej z začasnim odlokom in potem s spremembo zakona. Ram Invest se je pritožil, vendar izgubil, zdaj izgublja še sodno bitko za odškodnino.
LIPICA > Pozidava Škibinov, zaselka v neposredni soseščini Kobilarne Lipica, je eden od tistih nasilnih načrtovanih posegov v kraško krajino, ki je leta 2007 dvignil na noge Kraševce, da so se povezali v Civilno iniciativo Kras in se uprli pretirani pozidavi Krasa.
Ram Invest v lasti Igorja Jurija Pogačarja se je ukvarjal z gradbenimi in nepremičninskimi posli. Lani, ko je šel v stečaj, je pustil za več kot 33 milijonov evrov dolgov in le 774.000 evrov kapitala. Nova ljubljanska banka je na DUTB prenesla za 6,8 milijona evrov terjatev do Ram Investa.
Med premoženje družbe naj bi sicer še vedno spadal tudi Hotel Tuzla, zaradi katerega pa so zaposleni preko odvetnika Faika Muhića aprila letos vložili kazensko ovadbo zaradi suma poslovne goljufije in zlorabe položaja. Ram Invest je sicer “zaslovel” z oddajanjem poslovne stavbe na Dimičevi v Ljubljani Nacionalnemu preiskovalni urad (NPU), za katero mu je država plačevala 136.000 evrov najemnine na mesec, Ram Invest pa je zanjo plačeval HypoLeasingu 125.000 evrov na mesec. Afera z najemom je odnesla tedanjo notranjo ministrico in Pogačarjevo prijateljico Katarino Kresal, njen naslednik Vinko Gorenak pa je pogodbo o najemu prekinil. Ko se je Ram Investu državna pipica zaprla, je zašel v hude finančne težave, ob koncu leta 2012 je imel za 23 milijonov kratkoročnih in 14 milijonov evrov dolgoročnih obveznosti.
Število ljudi bi naraslo za 40-krat
Ker opozorila lokalni politiki, zlasti vodstvu sežanske občine, niso zalegla, so se varuhi Krasa obrnili na ministrstvo za okolje in prostor. To je nato uvedlo v sežanski občini nadzor in ugotovilo, da občina pri načrtovanih pozidavah okrog Tomaja, Križa, Grahovega Brda, Vogelj, Lokve in Škibinov ni spoštovala pravnega reda, saj je v prostorske načrte kot zazidljiva vnesla zemljišča, predvidena za kmetijsko rabo. Pri tem je sledila predvsem tedaj izredno velikim apetitom investitorjev, ki so v letih konjunkture poskušali ustvarjati velike zaslužke z gradnjo stanovanjskih sosesk na poceni kupljenih (tudi nestavbnih) zemljiščih.
Tak primer so bili tudi Škibini - zaselek ob križišču ceste Lokev-mejni prehod Lipica in vstopne ceste za Kobilarno Lipica. Tam so investitorji in kraške nepremičninske agencije ob zaselku z le tremi prebivalci zarisale več kot 40 stanovanjskih hiš za več kot sto novih prebivalcev. Na levi strani ceste proti mejnemu prehodu so jih v letu 2011 tri tudi zgradili, šest odmerjenih parcel pa je še vedno nepozidanih.
34 hiš tik ob dvornem drevoredu
Nepozidane pa ostajajo tudi štiri parcele, ki jih je leta 2007 kupilo ljubljansko podjetje Ram Invest, podjetje za investicijski inženiring, d. o. o., katerega lastnik je (bil) Igor Jurij Pogačar. Te ležijo še bliže Lipici, na desni strani vstopne ceste na lipiško posestvo, le lučaj od začetka Dunajskega drevoreda, po katerem so v času monarhije iz Lipice vodili mlade lipicance na dunajski dvor.
Ram Invest, ki je v letih gospodarske rasti in velikih zaslužkov investitorjev stanovanjskih sosesk računal, da si bo tudi na Krasu odrezal debel kos pogače, je nameraval v Škibinih na štirih parcelah, velikih skupaj 7082 kvadratnih metrov, zgraditi 34 stanovanjskih hiš. Te bi stale v dveh nizih, v vsakem po 17. Vsaka bi merila deset metrov v dolžino in slabih sedem v širino, imele bi pritličje, nadstropje in mansardo. Za vsako bi tedaj lahko iztržil krepko čez dvesto tisočakov.
Pogačarjeve apetite je presekala kultura
Ram Investu je nekaj časa vse teklo gladko: dobil je soglasje agencije za okolje, tudi Občina Sežana mu je, nadzoru in ugotovljenim nepravilnostim navkljub, odmerila komunalni prispevek, in to celo v pičlih osmih dneh po prejemu vloge. Civilna iniciativa je sežanskemu županu Davorinu Terčonu tedaj očitala, da bi z zavlačevanjem odmere komunalnega prispevka vsaj simbolično nakazal, da se občina s pozidavo Škibinov ne strinja, a župan se je skliceval na soglasje agencije za okolje in na to, da bi občina sicer ostala brez komunalnega prispevka.
Potem pa se je zataknilo. Proti gradnji se je namreč izreklo ministrstvo za kulturo, ker so bile parcele, predvidene za gradnjo, znotraj vplivnega območja Kobilarne Lipica.
“Zakon o Kobilarni Lipica določa, da v vplivnem območju kulturnega spomenika ni dovoljeno načrtovanje posegov v prostor in dejavnosti, ki neposredno ali posredno škodljivo vplivajo na spomeniške lastnosti, pomembne za vzrejo konj,” so tedaj zapisali na kulturnem ministrstvu in dodali, da predlagana gradnja tudi ni v skladu s predvidenim prostorskim razvojem zavarovanega območja Kobilarne. Že tedaj so namreč načrtovali spremembe prometnega režima na lipiškem posestvu in ureditev parkirnih površin ob vhodih na posest. Eden od treh vhodov pa je prav pri Škibinih.
Načrti z milijoni se sesujejo
Ram Invest se je na negativno odločbo ministrstva za kulturo pritožil, a neuspešno. Poskušal je tudi s sporom pred Upravnim sodiščem glede namenske rabe zemljišča.
Še preden se je ta postopek zaključil, pa je zoper ministrstvo za kulturo vložil tudi odškodninski zahtevek za plačilo nadomestila zaradi razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice v javnem interesu. Utemeljil ga je s tem, da “ga je varstveni režim iz odloka o razglasitvi kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena omejil v nameravani gradnji stanovanjskih hiš”.
Tudi odškodnina vse manj verjetna
Toda ministrstvo je 2. aprila 2013 zahtevek za odškodnino zavrnilo, “ker niso izpolnjeni pogoji za izplačilo nadomestila po 39. členu zakona o varstvu kulturne dediščine, ki določa upravičenost, pogoje in merila za nadomestila lastniku spomenika, če se mu zaradi varstvenega režima poslabšajo pogoji za gospodarsko izkoriščanje spomenika in tega v okviru varstvenega režima ni mogoče nadomestiti z drugo dejavnostjo”, je pojasnil Mihael Čepelnjak z ministrstva za kulturo.
Ker je potekal med Ram Investom in ministrstvom tudi upravni spor o namenski rabi parcel, na katere se zahtevek za izplačilo nadomestila nanaša, pa je upravno sodišče ministrstvu 14. januarja lani zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Ram Invest gre medtem v stečaj
Toda nekaj mesecev kasneje, 7. maja lani, je ljubljansko okrožno sodišče za Ram Invest začelo stečajni postopek. Stečaj sicer ni ustavil zahtevka zoper ministrstvo, a mu tudi ni pomagal k razrešitvi. Teden dni po začetku stečaja, 15. maja 2014, je bil z odločbo ministrstva za kulturo “zahtevek Ram Investa za plačilo nadomestila zaradi razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice v javnem interesu za parcelne številke 1868/164, 1868/356, 1868/357 in 1868/360, vse k. o. Bazovica, zavrnjen,” so nam odgovorili na ministrstvu.
Zoper to odločbo je Ram Invest v stečaju vložil tožbo, ki pa jo je upravno sodišče 23. decembra lani zavrnilo in potrdilo odločbo ministrstva. Ram Invest v stečaju je zoper to sodbo vložil še eno zadnjih pravnih sredstev, zahtevek za revizijo na vrhovno sodišče, na katero je ministrstvo za kulturo odgovorilo aprila letos. “Na odločitev vrhovnega sodišča še čakamo,” nam je odgovoril Velko Glaner z ministrstva.
Parcele so spet le še drobiž
Medtem je stečajni upravitelj Harald Karner poskušal s prodajo premoženja vsaj deloma poplačati Ram Investove dolgove. Marca letos, slabo leto po začetku stečaja, je poskušal na dražbi prodati tri sklope Ram Investovega premoženja: nepremičnino s parkirišči na Einspilerjevi ulici v Ljubljani za pet milijonov evrov, tri stavbna zemljišča v Izoli za 515.000 evrov in omenjene štiri parcele v Škibinih za 610.681 evrov. Izolska zemljišča je prodal, velikega ljubljanskega paketa nepremičnin in parcel v Škibinih pa ne.
“Ne, v Lipici ni prodana še nobena parcela, vse še prodajamo,” je za naš časnik prejšnji teden povedal Karner. Na vprašanje, kdo bi sploh bil pripravljen plačati 95 evrov za kvadratni meter zemljišča, na katerem ni možno graditi, pa je odgovoril: “Take so bile dosedanje cenitve.”
Te pa so skoraj tristokrat višje od cenitve geodetske uprave, ki vse štiri parcele kljub temu, da jim pripisuje stavbno rabo, vrednoti na manj kot tri tisoč evrov. Namesto milijonov bo torej Ram Invest zanje lahko iztržil le drobiž. “Ker je bilo neprevidno kupljeno,” o tem pravi Karner.
Ram Invest sicer s parcelami ni imel kaj dosti stroškov in zato zaradi propadle gradnje ne bo oškodovan. Kratko pa bodo potegnili njegovi upniki, predvsem Factor banka, ki je že julija leta 2009 v zameno za posojilo na teh štirih parcelah vknjižila hipoteko v višini 1,124.040 evrov.
MARICA URŠIČ ZUPAN
