O kmetovanju po vojni
Povojno obdobje je bilo za kmete izredno težavno. Veliko zanimivih zgodovinskih drobcev iz let 1945-55, tudi iz naših krajev, je objavljenih v knjigi, ki so jo v soboto predstavili v Slavini.
SLAVINA> Nova knjiga z zgovornim naslovom “Le vkup, le vkup uboga gmajna: preganjanje kmetov v Sloveniji 1945-1955” je nastala tudi na podlagi pričevanj kmetov iz naših krajev. Zbrala jih je domača zgodovinarka, zaposlena v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Irena Uršič. O mnogih pogovorih s pričevalci je v soboto zvečer pripovedovala približno 50 poslušalcem v kulturnem domu v Slavini.
Za poglavja, ki jih je prispevala za knjigo, je raziskala pretresljivo zgodbo družine Fabec iz Ratečevega Brda: družinski oče Anton Fabec je med vojno padel kot talec, družina je bila internirana, domačija požgana. Po vojni pa je vdova Štefanija z dvema otrokoma in dvema starkama morala garati, da je lahko zadostila obvezni oddaji pridelkov, ki jo je zapovedala nova oblast. O težkih časih govore tudi pisma Franca Urbančiča s Knežaka. Pred vojno premožni kmetovalec in trgovec je pisal ganljiva pisma zahvale otrokoma, ki sta iz Trsta pošiljala hrano in življenjske potrebščine.
Knjigo celovške Mohorjeve družbe je uredil zgodovinar Jože Dežman, ki je lani na isto temo pripravil tudi odmevno istoimensko razstavo.
“Slovensko podeželje je že med 2. svetovno vojno utrpelo izredne izgube prebivalstva in premoženja. Po vojni pa so kmetje doživeli še agrarno reformo in zemljiški maksimum. Ropanje kmetov se je nadaljevalo z obveznimi odkupi, obdavčenjem in za kmeta neugodno cenovno politiko,” je na sobotni predstavitvi knjige pojasnil Dežman. Nova politika je zato po njegovih besedah doživela močan odpor: “Upor kmetov je imel različne oblike, od izmikanja obveznostim do organiziranega upora ilegalnih skupin v letih 1945-1949.”
TAM