O koprivskem govoru in imenih

KOPRIVA > Minuli konec tedna je Klara Šumenjak, po domače Jurjeva, po svoji diplomski nalogi o koprivskem govoru v prostorih nekdanje šole predstavila še doktorsko disertacijo z naslovom Opis govora Koprive na Krasu na osnovi dialektološkega korpusa.

Koprivski govor sodi v kraško narečje primorske narečne skupine. Domačini so na predstavitvi izvedeli za izvor nekaterih narečnih besed, ki jih uporabljajo vsak dan ali pa so že zelo redke. Avtorica je podala tudi nekaj zgodovinskih drobcev: o šoli nekoč, o cerkvi sv. Lovrenca in stari cerkvi sv. Elije na Brjah pri Koprivi ter o priljubljenem duhovniku Antonu Požarju, ki je tu služboval med letoma 1911 in 1933. Železniški promet je skozi Koprivo stekel prav na ta dan, 19. julija 1906, železniško postajališče pa so odprli v aprilu 1960, kar je spremljala velika slovesnost. Na koncu so se domačini razpoznavali še v domačih ali hišnih imenih, ki jih je Šumenjakova zbrane predstavila na krajevni karti.Leta 2009 pa je mlada doktorica znanosti sokrajanom predstavila še izsledke svoje diplomske naloge o govoru Koprive, ki jo je pripravljala pod mentorstvom dialektologinje Univerze na Primorskem Rade Cossutta.

Tedaj je Šumenjakova za narečni atlas slovenske Istre in Krasa zbrala in obdelala 1898 besed iz 17 sklopov (vremenske razmere, običaji in inštitucije, števniki in opisni pridevniki, čas in koledar, življenje, poroka in družina, hiša, posestvo, ...). Kot je poudarila, nalog ne bi mogla uspešno opraviti brez izjemne pomoči vaščanov Anice Fabjan Plazar, Brune Ukmar, Danijele Gulič, Judite Grmek, Angele Ukmar, Pavleta Guliča in Borisa Kodriča.

Praznovanje se je po maši z druženjem nadaljevalo v nedeljo. Tokrat še z novim razlogom, saj je z omenjeno študijo ohranjen še en del koprivske zgodovine in govora, “na kar smo lahko Koprivci upravičeno ponosni,” je bilo slišati po predstavitvi.

MARJETA MALEŠIČ