O znanih Bistričanih, potresih in kulturi

ILIRSKA BISTRICA> Za razliko od prvih številk je sedma številka Bistriških zapisov, ki med bralce prinašajo zanimivo branje o bistriški zgodovini, običajih, ljudeh in marsičem drugem, debelejša. V njej je prispevke pod taktirko urednikov Toma Šajna in Gregorja Kovačiča strnilo petnajst avtorjev, ki so tako ali drugače povezani z bistriško občino.

Bralec bo v Bistriških zapisih našel osem avtorskih prispevkov sodelavcev društva, domačinov in zunanjih avtorjev, ki so se na pobudo uredništva lotili obravnave različnih tematik, vezanih na znane bistriške rojake in bistriško kulturno dediščino. Tako je upokojeni profesor teološke fakultete Rafko Valenčič pisal o prispevku slovenskih duhovnikov reški škofiji med leti 1924 in 1951. Na cerkveno zgodovino se navezuje tudi prispevek avtorja, sicer dobrega poznavalca stavbne dediščine, Božidarja Premrla, ki govori o stavbni zgodovini cerkve sv. trojice v Trnovem. Domačin Jožef Šlenc je pripravil prispevek o tamburaškem klubu Ilirska vila, pa tudi o zgodovini nekdanje bistriške mlekarne. Ivo Jelerčič pa je iz pozabe iztrgal slavnega rojaka zborovodjo in glasbenega pedagoga Avgusta Šuligoja. Publicist in novinar iz zamejstva Ivo Jevnikar je pisal o primorskih medvojnih padalcih, med katerimi je bil tudi Harijec Milan Boštjančič. Vojko Čeligoj je pripravil prispevek, ki govori o znanih Bistričanih na znamkah, ki jih je izdalo bistriško numizmatično bistriško društvo. Edini prispevek, ki ni bil pisan namensko za zbornik, pač pa sta ga avtorja Renato Vidrih in Matjaž Godec zapisala za strokovno revijo Potresi, v zapisih pa je njun članek ponatisnjen, je o potresih na ilirskobistriškem. O tej tematiki in o rušilnem pottresu na Bistriškem iz leta 1870 je za zapise prispeval članek tudi dolgoletni član društva in raziskovalec preteklosti Franc Poklar.

TINA M. VALENČIČ

Kaj še najdete v Bistriških zapisih, boste izvedeli v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.