Ob dnevu voda o pomenu kraških voda in njihovem varovanju
Voda je v svetu pomembna dobrina in ima vedno večji pomen tudi pri nas. Prav kraška voda namreč oskrbuje več kot pol prebivalstva Slovenije, je ob dnevu voda izpostavil Borut Peric iz Parka Škocjanske jame. Njegova sodelavka Karmen Peternelj pa je v zanimivem predavanju o kraški podtalnici opozorila na zavedanje o ohranjanju čiste vode, saj z onesnaževanjem kraških voda ogrožamo tudi lastno zdravje.
DIVAČA> Oskrba s pitno vodo - tako po svetu kot pri nas - je v veliki meri vezana na kraške vodonosnike. V svetu se z vodo iz le-teh oskrbuje že 40 odstotkov prebivalstva, v prihodnosti naj bi se jih celo do 80 odstotkov. Pri nas pa se s pitno vodo iz podzemnih virov oskrbuje kar 97 odstotkov prebivalcev, iz kraških vodonosnikov pa polovica Slovenije, je na predavanju o vodah na Krasu ob dnevu voda v divaški knjižnici pojasnila Karmen Peternelj. “Prav zato je tako pomembno, da skrbimo za čistost vodnih virov v podzemlju.”
Kraški vodonosnik v Sloveniji sicer vodo pridobiva iz padavin - teh letno pade približno 1500 milimetrov - in iz površinskih voda (reka Reka, Vipava, Soča in drugi potoki), ki poniknejo v stiku s kraškim svetom. Do danes se je oskrba s pitno vodo na Krasu sicer precej spremenila, saj so si včasih ljudje pomagali z zbiranjem deževnice v lokvah, kalih in štirnah, je povedala Peterneljeva. Pred 150 leti so zgradili prvi železniški vodovod na Krasu, a je bil namenjen le železnici, prebivalci pa so do vode iz njega prišli šele po elektrifikaciji železnice. Med vojno so avstrijski vojaki zgradili Hubeljski vodovod, a je bil pod Italijo zaradi prevelikih stroškov opuščen.
Danes oskrba s pitno vodo na Krasu temelji na črpanju podtalnice iz vrtin pri Klairičih in iz dveh izvirov pod Nanosom. “Tu je voda še relativno čista, a jo je treba, preden steče v pipe, še nekoliko obdelati,” je pojasnila Karmen Peternelj.
Vendar se je treba zavedati, da je kraški vodonosnik zelo občutljiv na onesnaževanje. “Kras ima tanko plast prsti in malo vegetacije, ki sta prvi filter za čiščenje nesnage iz vode. Če krčimo ta prsten pokrov, krčimo tudi že tako majhne samočistilne sposobnosti vode. Poleg tega je treba paziti tudi, kaj se dogaja v zaledju Krasa, saj površinske vode od izvira proti ponoru pobirajo vse na svoji poti, kar potem pride tudi v podtalnico,” je opozorila Peterneljeva.
Kraško površje in s tem tudi podtalnico sicer že onesnažujemo. S prometnicami, odlagališči odpadkov - sploh črnimi, ki naj bi jih bilo na Krasu po lanskem štetju ob čistilni akciji čez 200 - in tudi z lokalnimi iztoki odpadnih voda iz gospodinjstev in obrti, industrije ali neprečiščenih odpadnih komunalnih voda. Primer za slednje je, kot je poudarila Peterneljeva, tudi čistilna naprava v Divači, ki naj bi imela speljan iztok vode v Kačno jamo. Na Krasu pa naj bi bilo tudi več kot sto jam, v katerih so bile najdene smeti, najpogosteje kadavri, kosovni odpadki, gospodinjski aparati ... “Četrtina teh jam pa naj bi bila na območju zajetja pitne vode,” je poudarila Karmen Peternelj.
“Če bomo onesnažili kraške vodne vire, bomo škodili tudi sebi,” je opozorila Peterneljeva. Če želimo, da bi se kraški vodonosnik še naprej napajal s kakovostno pitno vodo, ki bi jo črpali in uporabljali brez večjih stroškov prečiščevanja, je treba z vodnimi viri ravnati preudarno. “Gospodarjenje s kraško vodo naj bi temeljilo na varstvenih pasovih okrog črpališč, pa tudi na razumnem izrabljanju vodnih virov, pazljivem ravnanju z uporabo škodljivih snovi in ustreznemu načrtovanju posegov na kraškem površju,” je dejala Peterneljeva.
Marsikaj lahko stori že vsak sam. “Vsak izmed nas lahko kraško površje in podzemlje obvaruje s poznavanjem razlogov za varovanje podzemnih voda. Lahko pomaga skrbeti za lokalne vire in jih tudi uporabljati, lahko varčuje z vodo in se z ločevanjem odpadkov tudi trudi zmanjšati količino smeti. Vsak se lahko udeležuje čistilnih akcij, velik pomen pa ima tudi izobraževanje mladih.” je še poudarila Peterneljeva.
TINA M. VALENČIČ
