Ob letošnjem Kettejevem rojstnem dnevu ne bo meseca kulture
Letošnjega meseca kulture, ki bi ga že 34. po vrsti ob obletnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja pripravila bistriška izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, ne bo. Razlog so prepolovljena občinska sredstva za pripravo dogodka.
ILIRSKA BISTRICA> Občina pa z letošnjim proračunom, ki ga bodo svetniki sprejemali prihodnji četrtek, za polovico klesti tudi sredstva za delovanje kulturnih društev in nakup knjig v bistriški knjižnici.
Bistriška območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) je prvo nedeljo po rojstnem dnevu na Premu rojenega pesnika Dragotina Ketteja (letos pade na 19. januarja) v njegovem rojstnem kraju pripravila uvodno prireditev v mesec kulture, ki so ga obarvale številne raznovrstne kulturne prireditve.
Letos pa je 135 let pesnikovega rojstva obeležila le skupina kulturnikov iz Ilirske Bistrice, ki so spomin na pesnika počastili s poezijo in petjem v sredo v njegovi rojstni hiši. Meseca kulture, ki bi se tradicionalno pričel to nedeljo, pa letos ne bo, je povedal vodja bistriške izpostave JSKD Igor Štemberger. Razlog za to je predvsem v denarju. Občinski razpis, na katerega se je s 16 kulturnimi dogodki prijavila bistriška izpostava JSKD, naj bi jim zagotovil 4630 evrov za izpeljavo meseca kulture. Enak znesek so na izpostavi za ta projekt prejeli tudi lani, izpostava pa je primaknila še nekaj denarja, je zatrdil Igor Štemberger. “Po pogodbi med občino in JSKD je mesec kulture občinska prireditev in zgolj naša dobra volja je, da tudi mi primaknemo denar.” Vendar, je pojasnil Štemberger, so po rezultatih razpisa od občine dobili sklep, da so sicer izbrani za projekt, da pa bodo od občine prejeli zgolj 2200 evrov. “Poleg tega ne bi smeli delati nobenih pogostitev, kar za nas ni sprejemljivo, saj je to edino plačilo za pevske zbore, ki nastopajjo brezplačno,” je dejal Štemberger.
“S tem denarjem ne moremo zagotoviti izpeljave meseca kulture, zato pogodbe z občino o njegovi izpeljavi ne bomo podpisali,” je zatrdil Štemberger.
Bistriški župan Emil Rojc pa pojasnjuje, da po pregledu programa JSKD zanj to “ni bil mesec kulture, pač pa mesec pogostitev. 2200 evrov, torej skoraj pol zneska, je bilo namreč namenjenega pogostitvam in izplačilu honorarjev. Društva so zavezana, da enkrat letno nastopijo brezplačno in zato ne potrebujejo pogostitev”. Zato so, pojasnjuje župan, denar za izvedbo meseca kulture skrčili, saj naj bi bili v ospredju kulturni dogodki, ne pa pogostitve.
Bo pa osnutek bistriškega proračuna za letošnje leto pred sprejetjem najbrž razburil še precej duhov, najbolj kulturniških, saj so v njem sredstva za sofinanciranje programov kulturnih društev okleščena skoraj za polovico. “Društva bodo prav tako delovala s 50.000 evri namesto s 100.000 evri. Če pa se bo pokazalo, da temu ni tako, pa bomo to popravili z rebalansom proračuna,” je dejal župan.
Osnutek proračuna prepolavlja tudi sredstva za nakup knjižničnega gradiva bistriški v knjižnici Makse Samsa. Direktorica knjižnice Damijana Hrabar je povedala, da letos zaradi tega verjetno ne bodo upravičeni do državnih sredstev (lani so s tega naslova dobili približno 20.000 evrov) in da bodo namesto 4000 novih knjig kupili le 1000. Župan pa meni, da bo knjižnica izpad denarja lahko nadomestila iz lastnih sredstev.
TINA M. VALENČIČ