Ob teranu in pršutu so slavila tudi brkinska “jab'ka”
Tradicionalni Praznik terana in pršuta, ki je bil letos prvič pod okriljem Festivala Kras, je pretekli sončen konec tedna na Kras privabil množice ljudi, ki so tu uživali v kulinariki ter številnih rekreativnih, razstavnih in glasbenih dogodkih. Med vozovi je bil najbolje ocenjen ta, ki so ga pripravile članice Društva kmetic sežanske regije na temo “Brkinska jab'ka”.
DUTOVLJE> Prireditelji so ohranili cene terana in pršuta še iz prejšnjih let. Na prireditvenem prostoru pod borovci, kot tudi v številnih odprtih domačijah, je tako liter terana stal pet evrov, za isto vsoto je bilo mogoče dobiti tudi deset dekagramov pršuta.
Obiskovalci, številni so prišli na Kras tudi iz notranjosti Slovenije in tujine, so slasti kraške kuhinje okušali tudi z joto, kuhanim pršutom, siri in kuhanimi orehovimi štruklji. K dvigu vinske kulture so na drugi strani prispevali tudi izvajalci obeh vinskih degustacij, ki so poskrbeli za dvoje novosti. Glavni enolog kleti Vinakras Boštjan Zidar je v teoriji in praksi predstavil glavne napake, bolezni in pomanjkljivosti vin, somelierka in članica Konzorcija kraških pridelovalcev terana Mateja Kodrič pa pravilno odpiranje vinske steklenice.
Letos so vozove pripravili: vaška skupnost Dolenja vas (stara kmečka kuhinja), VS Hruševica (peka kruha v krušni peči), Balinarski klub Repentabor (pridelava in predelava repe), Društvo kmetic sežanske regije (brkinska jab'ka), Športno kulturno društvo biser krasa Štanjel (osmica), komenska mladina (pridobivanje apna v frnaži), razvojno društvo Repentabor (železniška postaja v Dolu), vaška skupnost Štorje (prevoz vina) ter razvojno društvo Merišče Merče (“Vd sirka d' p'lente”).
Kot je že postala tradicija, so se prazniku pridružile tudi rekreativne vsebine. Sobotnega rekreativnega kolesarjenja se je udeležilo 400 kolesarjev, nedeljskega pohoda pa sto pohodnikov. Pet ekip se je pomerilo v 4. kraških igrah, zmagala je ekipa iz Kobjeglave.
Na tradicionalni praznični razstavi Kraški mozaik je bilo letos 20 razstavljalcev, ki Kras dojemajo in predstavljajo skozi prizmo etnologije, ročnih spretnosti, inovativnosti in iznajditeljstva, dišav in okusov (letos so to bila zlasti jabolka in jedi iz njih), do predstavitev Krasa v risbi in fotografiji. Poleg večernih glasbenih nastopov je bil dobro obiskan tudi že uveljavljeni sejem zelišč in dobrot Krasa.
Mnogo ljudi se praznika udeleži zaradi sprevoda kmečkih voz, ki so mu tudi tokrat dajali ton godba na pihala, mažoretke, kočija z lipicanci ter vinske kraljice - letos poleg sveže izbrane kraljice terana Maruše Rogelja tudi njena predhodnica Martina Marc, lanska slovenska vinska kraljica Andreja Erzetič ter aktualna vipavska vinska kraljica Tina Trebižan.
Najbolje ocenjen voz, ocenjevali so se udeleženci med seboj, je letos postal voz Društva kmetic, drugi je bil voz RD Repentabor, tretji pa voz vaške skupnosti Dolenja vas. Zmagovalni voz je predstavila predsednica društva Milena Štolfa: “Ku boste pršli zraven voza, boste vidli, kaku in kaj se dela z jabki in pokušali vse dobrote, od frišnega soka do raznih sladic, jsha in šnopca. Za njihovo prpravo morjo bit jabka glih prou zrela in zdrava, to pomeni neč gnilih in plesnivih, in čista, zato jih mormo najprej oprat, šele pole zmlet in sprešat. Iz tazga soka pole lahko nrdimo, kar čmo: al ga spijemo frišnega al pa ga damo zoret u sod al flaškon. Sigurno bo ratalo nekaj dobrega.”
Ob izraženi predhodni bojazni, da bo praznik, ki so ga letos organizirale ekipe s sedežem v Sežani, razvodenel in se “utopil” v celomesečnem festivalu, se je izkazalo, da so dutovski praznik vseeno uspešno izpeljali, pri tem pa prireditelji gledajo že naprej. “Letos smo imeli za pripravo le nekaj mesecev, zato smo v tem času zgolj povzeli delo naših predhodnikov in ohranili preverjene programske vsebine. Za naslednja leta pa že razmišljamo o možnostih vnašanja novosti, med njimi bi se lahko znašla tudi ideja o kralju pršuta. Vsekakor pa si želimo dogodek izpeljati v navezavi z lokalno skupnostjo in lokalnimi društvi, kot smo ga tudi letos,” je povedal Matej Glavina, v Zavodu za šport, turizem in prosti čas odgovoren za izpeljavo praznika.
BOGDAN MACAROL
