Občudovali so jo cesarji in Kosovel
Dragoceno špansko jelko v sežanskem botaničnem parku je po 140 letih vzela suša. Ker je bila zavarovana, jo bodo morali nadomestiti z novo. A prej so morali odstraniti staro, kar sploh ni bilo enostavno, saj so morali paziti na ostala zavarovana drevesa in rastline v parku.
SEŽANA> Sežanski botanični park je že kmalu po nastanku leta 1848 obveljal za enega najlepših v avstrijski monarhiji. Ustanovitelji parka, trgovska družina grških korenin Scaramanga iz Trsta, so rastline zanj dovažali s svojimi trgovskimi ladjami, ki so plule po vseh svetovnih morjih. Na enem hektarju parka, ki je zaščiten kot hortikulturni spomenik oblikovane narave, domuje 197 eksotičnih lesnatih vrst.
V prvem, estetsko in oblikovno najvrednejšem, geometrijsko oblikovanem delu parka, polnem renesančnih prvin, je do včeraj pomembno mesto zasedala španska jelka.
“Z 27 metri višine je bilo najvišje drevo v parku, ki je vsakemu obiskovalcu takoj padlo v oči, nenazadnje ne le zaradi lepote, temveč tudi zaradi izjemnih dimenzij. Danes smo ji v prsni višini tako izmerili 170 centimetrov premera in 460 centimetrov obsega. S starostjo preko 140 let je naredila več kot 10 kubičnih metrov lesa,” je monumentalno drevo predstavil Iztok Bandelj, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja (KSP), ki od leta 1962 upravlja s parkom.
Jelka je bilo verjetno pripeljana iz južne Španije, kjer je znana kot simbol Andaluzije. Tam uspeva na manj kot 500 kvadratnih kilometrih, ogrožajo pa jo tudi požari, zato je že uvrščena na svetovni seznam ogroženih rastlin.
Podiranje jelke pa ni bilo enostavno. Če bi jo kar požagali, bi namreč padla na bližnja, prav tako dragocena drevesa, in jih poškodovala. Z dvigalom ta del parka ni dostopen, zato so se je lotili “alpinistično”: “S sodelavci na projektu, sam sem tudi gozdar, smo aktivni kot alpinisti. Potem ko smo drevesu najprej odstranili vse veje od spodaj do vrha, mu sedaj še počasi skrajšujemo deblo od zgoraj navzdol in kose spuščamo na tla po vitlu,” je razložil Marko Koren iz Kobarida, katerega podjetje je opravilo nadzorovani posek.
Nad parkom bdi služba za kulturno dediščino. “V soglasju za posek smo zapisali, da je potrebno, potem ko se tla nekoliko spočijejo, na isto lokacijo posaditi drevo iste vrste,” je povedala Marvy Lah Sušnik, krajinska arhitektka, konservatorka na Novogoriški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine. In morda bo čez pet let naslednica jelke spet prišla iz Španije.
BOGDAN MACAROL
