Obnovljeni podgrajski škoromati preganjajo zimo že 30 let

PODGRAD > Leta 1981 se je v Podgradu po dolgih letih mrtvila ponovno pojavila organizirana skupina škoromatov, nekoliko posodobljena in “polepšana”. Zasluge za oživitev pustnega običaja ima nedvomno Romeo Volk, tedaj učitelj na podgrajski osnovni šoli in velik ljubitelj vsega domačega in izvirnega. Ko so ga učenci vprašali, če se bo kaj škoromatil, mu je ta malo znan pojem vzbudil veliko zanimanje in tako se je začelo. V pogovorih z učenci in starejšimi ljudmi so začeli odstirati tančice, s katerimi so bili desetletja zakriti stari pustni običaji in oblačila.

“Škoromate smo obujali skupaj, ne le jaz sam, saj brez zagnanih domačinov, običaja ne bi obnovili,” je dejal Romeo Volk v krajšem nagovoru v polni telovadnici podgrajske šole. In potem se je začelo; in verjetno niti največji optimisti niso pričakovali, da se bo iz skromnih začetkov leta 1981 razvila ena največjih in najbolje organiziranih pustnih skupin ne le na Primorskem, pač pa v vsej Sloveniji. Skupina šteje v jubilejnem letu 80 najrazličnejših likov, vsa leta pa si je pisana oblačila škormatov z zvonci in drugih pustov nadelo kar 250 mladih Podgrajcev.

Med njimi je bil tudi Mitja Ivančič, predsednik KD Podgrad, kamor sodi tudi sekcija škoromatov. “Prav takšni so, kot so bili nekoč, so dejali ljudje, ko so jih videli,” je obudil spomin v soboto. Organizirali so se v društvo, postali vse bolj prepoznavni, o njih so začeli poročati v časopisih in na televiziji, vabila so deževala in ko je Mitja našteval, kje vse so gostovali, v Sloveniji, na Hrvaškem in Italiji, smo se lahko le čudili.

Med najuspešnejšimi gostovanji je bilo tisto leta 1994 na evropskem festivalu Maska v obredju v poljskem Krakovu. Leta 2009 pa so bili škoromati sprejeti tudi v zvezo evropskih karnevalskih mest. Ko pa so si omislili še spletno stran, je zanimanje za podgrajske škormate odšlo v svet. In kot je dejal Ivančič, bi želeli priti na seznam Unescove nesnovne svetovne dediščine.

Čestitkam ob jubileju se je pridružil tudi bistriški župan Emil Rojc, ki je pohvalil zavzetost pri ohranjanju ljudskega izročila. Obljubil je, da jim bo občina stala ob strani in jih pozval na pustni karneval v Ilirsko Bistrico, kjer bodo gostovale tudi skupine iz sosednje Hrvaške, saj želi občina tudi s povabilom hrvaških obmejnih županov obnoviti nekoč plodne čezmejne stike.

Udeležence prireditve je nagovoril tudi dr. Jurij Fikfak iz Narodopisnega inštituta SAZU, ki že vrsto let spremlja pustne običaje v Pogradu, Hrušici in sosednjih brkinskih vaseh ter jih predstavlja v strokovnih publikacijah. Fikfak je dejal, da etnološka stroka že več kot pol stoletja spremlja škoromatijo, o čemer so leta 1962 pripravili tudi dokumentarni film o teh običajih v Hrušici. Fikfak pripravlja strokovne podlage za kandidaturo škoromatov na seznam svetovne duhovne dediščine Unesca. “Ime škoromatov ste ponesli po vsej Sloveniji in tako utrdili svojo identiteto,” je dejal Fikfak.

Prireditev sta spremljali lutkovna upodobitev celotnega sprevoda škoromatov, fotografska razstava o prehojeni poti ter razstava likovnih del učencev OŠ Podgrad. Njihov otroški zbor je nastopil na prireditvi pod vodstvom Damjane Kinkela. Dve pustni pesmi so zapeli Hrušiški fanti, nastopil pa je tudi cerkveni mešani zbor Podgrad pod vodstvom Stana Čeha. Prireditev je povezovala Erna Petrač.

TOMO ŠAJN

Škoromati z zvonci, poleg kliščarja najbolj prepoznavni pustni likiTomo Šajn