Optična zanka stiska občine

SEŽANA, ILIRSKA BISTRICA, HRPELJE > Razlog za vračilo denarja sega v leto 2010, ko so se občine Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina, skupaj z občino Komen prijavile na razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za gradnjo širokopasovnega omrežja v tistih naseljih, ki za komercialne ponudnike niso zanimiva. Občine so bile na razpisu uspešne in kljub nekaj zapletom in zamudam so optični kabli že prišli bolj ali manj do vseh naselij in hiš.

Toda po oddaji poročil v Bruselj, od koder je država iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila del denarja za sodobno infrastrukturo, so se stvari zapletle. Evropska komisija je v tem in še nekaj primerih ugotovila, da je bil denar porabljen nepravilno in od slovenske države marca lani zahteva, naj nepravilno porabljen denar vrne v proračun. Zagrozila je celo z zamrznitvijo drugih izplačil in država je obljubila, da bo stvari uredila.

Strogi revizorji

Zato je na delo najprej poslala revizorje Urada za nadzor proračuna. Ta je, kot so nam včeraj odgovorili z ministrstva za finance, pod čigar okriljem delujejo revizorji, ugotovil kar nekaj kršitev.

Občine so najprej s postopki javnih naročil izbrale izvajalce, nato pa so zaradi povečanega števila belih lis, ki je bila posledica njihove nove opredelitve, z izbranimi izvajalci začele postopke javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave ter z njimi sklenile nove pogodbe za občutno višje vrednosti.

3,431.633 evrov terja država od sežanske občine kot nosilke projekta gradnje optičnega omrežja v občinah Sežana, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica.

“Pri revizijah je bilo ugotovljeno, da javna naročila gradenj v Občinah Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina niso bila izvedena skladno z ZJN-2, saj niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo postopkov javnega naročanja s pogajanji brez predhodne objave, na kar so se sklicevali upravičenci,” so včeraj pojasnili na finančnem ministrstvu.

Po mnenju revizorjev namreč ni bilo tehničnih ali umetniških zahtev javnega naročila ali drugih razlogov, ki bi bili povezani z varovanjem izključnih pravic, da bi naročila lahko izpolnil le določen ponudnik. “Zato bi občine, po spremembi predmeta naročila oziroma povečanju belih lis, morale izvesti nove postopke javnih naročil,” so odločni revizorji.

Pogodbe brez razpisa

Spomnimo: sežanska občina je že za potrebe prvega razpisa, leta 2007, sklenila pogodbo s Komunalnim stanovanjskim podjetjem Sežana v višini 1,9 milijona evrov. Ko na tem razpisu ni bila uspešna, je leta 2010 sklenila pogodbo s podjetjem FMC v višini 3,7 milijona evrov. Ker družbe FMC ni izbrala na javnem razpisu, kar ob takšnem povečanju vrednosti posla zapoveduje zakonodaja, temveč ji je posel dodelila neposredno, je s tem onemogočila konkuriranje drugim izvajalcem, menijo revizorji. To je tudi napaka, ki je Bruselj ne bo zlahka spregledal.

Podobna zgodba se je zgodila tudi pri občinah Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina, ki sta skupaj z občino Komen in Sežano kot glavno prijaviteljico sodelovali v konzorciju, ki se je potegoval za evropski denar.

Ministrstvo terja 3,4 milijona evrov

Revizorji so prvi pregled s tem končali, za občine pa je šok šele sledil. Ko so bili kanali že skopani, optični kabli položeni, ko je v večino domov že pribrzel hitri internet, so dobili v Sežano prvi neprijeten dopis.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na podlagi Poročila Urada za nadzor proračuna o opravljeni reviziji operacije Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Sežana konec februarja lani izstavilo občini Sežana zahtevek za vračilo 942.989 evrov. To je bil denar, ki ga je sežanska občina za gradnjo optičnega omrežja porabila v letih 2011 in 2012.

A lani poleti so se revizorji spet lotili dela in konec novembra izdali novo poročilo. Na podlagi tega poročila je ministrstvo decembra lani poslalo sežanski občini nov zahtevek za vračilo izdatkov v letu 2013. Ta vsota je še višja in znaša 2,488.644 evrov. Skupaj tako grozi občina plačilo 3,4 milijona evrov.

Po neuradnih podatkih naj bi sicer glavnina te vsote, 1,9 milijona evrov, odpadla na ilirskobistriško občino, 1,34 milijona na sežansko, 130.000 evrov pa na hrpeljsko-kozinsko.

“Nepravilnosti ni bilo”

A v občinah upajo, da jim denarja ne bo treba vračati. “Občina Hrpelje-Kozina o vračilu denarja ne razmišlja, saj verjamemo, da so bili postopki izvedeni v skladu z zakonodajo,” je včeraj povedala hrpeljsko-kozinska županja Saša Likavec Svetelšek. Vse postopke v zvezi z revizijo sicer zanje vodi občina Sežana. Na vprašanje, kdaj so izvedeli, da bo potrebno del sredstev vrniti, pa je odgovorila: “Da obstaja možnost, da se del sredstev vrne, smo izvedeli konec leta 2013, uradne informacije (uradnega zahtevka) o tem pa vse do danes še nimamo.”

Na Občini Sežana, ki je prejela oba uradna zahtevka, pa so trdno prepričani, da denarja ne bo treba vrniti: “Čudno bi namreč bilo, da bi revizorji - seveda ob pregledu istih dokumentov - najprej ugotovili kršitev zamenjave izvajalca s podizvajalcem, nato pa še kršitev izbire tega istega izvajalca,” je sporočila Mateja Grzetič Žerjal iz občinske uprave.

“V postopku izbire izvajalca za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja ni bilo nepravilnosti. Izbira je bila pravnomočno zaključena. V okviru prijave na razpis je bilo o postopku izbire najprej obveščeno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, v skladu z ZJN-2 pa tudi Ministrstvo za finance. Poleg tega je bilo obvestilo o izboru izvajalca na podlagi zakonodaje objavljeno tudi na portalu javnih naročil in sicer še pred začetkom izvajanja projekta izgradnje,” pojasnjujejo na občini.

Na nobeno od izvedenih aktivnosti do leta 2012 ni bilo pripomb - ne s šolskega, ne s finančnega ministrstva, pa tudi od nikogar drugega ne.

“Šele v začetku leta 2012, torej tik pred zaključkom projekta, smo bili s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo obveščeni o finančnem popravku vsote sofinanciranja in sicer za tem, ko je ministrstvo občini šest zahtevkov že v celoti poravnalo,” dodaja Gerzetič Žerjalova.

V sodnih mlinih

Sežanski občini vzbuja optimizem tudi uspeh v dosedanjih tožbah. Ministrstvo je namreč zavrnilo izplačilo 450.000 evrov, a je ta denar občina izterjala po sodni poti. Kot trdijo na občini, sta dva postopka zaključena in je občina od države tudi že prejela nakazilo, “v ostalih osmih postopkih pa je bilo občini ugodeno na I. stopnji in glede na dosedanje odločitve sodišča pričakujemo ugoden izid tudi v vseh nadaljnjih postopkih.”

Na ministrstvu za finance pravijo nekoliko drugače: “Občine Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina so januarja 2014 na upravno sodišče vložile tožbo zaradi odprave poročila urada za nadzor proračuna . Upravno sodišče je tožbo zavrglo.” Na dokončen razplet bo treba torej še počakati.

MARICA URŠIČ ZUPAN