Opuščeni vinogradi so žarišča bolezni
Strokovnjaki letos s pomočjo lepljivih plošč ugotavljajo, da se je populacija ameriškega škržatka, prenašalca zlate trsne rumenice, na Krasu zmanjšala. Ob pravilni uporabi zaščitnih sredstev in odstranjevanju obolelih rastlin pa pristojne službe zahtevajo tudi dosledno krčenje vseh opuščenih vinogradov.
KRAS > Zlata trsna rumenica, neozdravljiva bolezen vinske trte, ki je v zadnjih dveh letih povzročila preplah tudi med vinogradniki na Krasu, se je, kot kaže, umirila.
“Ob dosledni uporabi insekticidov ter izločanju obolelih rastlin, nekaj je mogoče prispevalo tudi vreme, letos na Krasu, ki že drugo leto sodi v razmejeno karantensko območje, ne ugotavljamo povečane prisotnosti škržatka,” je strnil letošnje ugotovitve fitosanitarni inšpektor Drago Kocjan.
Prenašalca zlate trsne rumenice - ameriškega škržatka - so na Primorskem prvič našli leta 1983, medtem ko je bila bolezen v Sloveniji potrjena v letu 2005 v okolici Kopra, v vinogradu, ki je bil zasajen s cepljenkami italijanskega izvora. Ob postopnem širjenju, na Krasu so jo opazili v letu 2011, sedaj ogroža vinograde skoraj že po vsej državi. Okužene trte dajejo slabši pridelek ali pa sploh ne rodijo več ter v nekaj letih propadejo, neobvladana bolezen pa se v vinogradih zelo hitro širi.
Majda Brdnik, specialistka za vinogradništvo v Kmetijski svetovalni službi v Sežani pa opozarja, da so nedavno tega redno pregledali vinograde na Krasu. Bolezen se namreč potrjuje le v laboratoriju; njeno grožnjo dokazujejo posredno ob prisotnosti njenega prenašalca, ameriškega škržatka.
Bolezenska znamenja - zvijanje listnih robov navzdol in rumenenje oziroma rdečenje listov ter sušenje grozdov -, ki se na trti lahko pojavijo od julija dalje in se proti jeseni stopnjujejo, postopoma zajamejo celo trto ali njene dele. Po predpisih je za zatiranje tega insekta treba v rastni dobi trto škropiti najmanj dvakrat. Če je populacija škržatka konec julija in v začetku avgusta srednja ali velika, to je, da se na rumene lepljive plošče ulovi štiri ali več škržatkov na ploščo na teden, je potrebno še tretje škropljenje. Gostiteljske trte pa je treba uničiti.
Problem opuščenih vinogradov
Stroške uničenja gostiteljskih rastlin nosi njihov imetnik; v primeru, da je ukrepal po predpisih, je upravičen do odškodnine za uničene trte. Stroka pa še svetuje budnost nad drugimi potencialnimi žarišči.
Potencialna žarišča gostiteljskih rastlin, kjer se razvija trtna rumenica, so zlasti opuščeni vinogradi; tisti, kjer vsaj v zadnjem letu trt niso obrezali v času zimske rezi, zato se poganjki prepletajo in zemljišče zarašča; pojavljajo pa se tudi običajne trtne bolezni in škodljivci.
“Nevarni so zlasti opuščeni vinogradi, to so tisti, kjer vsaj v zadnjem letu trt niso obrezali v času zimske rezi, tako da se poganjki prepletajo v vrsti in med vrstami, zemljišče se zarašča, vidna pa so lahko tudi znamenja običajnih bolezni in škodljivcev, kot sta peronospora vinske trte in oidij,” je povedal Primož Grižon, fitosanitarni inšpektor iz Kopra. “Zaradi preprečevanja pojava in širjenja bolezni inšpektorji ob inšpekcijskem nadzoru, neredko na podlagi prijave, v takih primerih odredimo obdelavo in vzdrževanje. Če to ni opravljeno v določenem roku, pa sledi krčenje teh trt s koreninami vred,” je bil Grižon dosleden.
Nevarni insekticidi
Ob dobrih obetih, da je škržatek na Krasu pod nadzorom, so zadovoljni tudi vinogradniki. “Čeprav kaže, da je bolezen pod nadzorom, se ob izkušnjah od drugod zavedamo, da jo po enem letu še nismo zatrli. Ob dolgoročnih posledicah za našo dejavnost se vinogradniki zavedamo resnosti bolezni in jo dosledno zatiramo. Ker imajo uporabljena sredstva lahko negativne učinke tudi na okolje, čebele, ljudi in na nas kmete, jih uporabljamo dosledno po pravilih stroke,” je dodal David Štok, ki je vinogradnik in predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa.
BOGDAN MACAROL
