Ostali so šole, bloki ... in stečajna masa
Gradbeno podjetje Primorje je bilo v Ilirski Bistrici in njeni okolici dolga povojna desetletja tako rekoč edini graditelj številnih javnih objektov. Najprej je zaradi razvojne depresije po letu 1990 usahnila gradnja na Bistriškem, čez 20 let pa tudi Primorje.
ILIRSKA BISTRICA> Primorje, v začetnih letih gradbeno podjetje z znano kratico SGP Primorje in logotipom, ki je ostal do konca obstoja tega - za naše razmere - gradbenega velikana, je v Ilirski Bistrici nekaj desetletij gradilo tako rekoč vse, kar je bilo javnega zgrajenega po drugi svetovni vojni. Nekaj časa je Primorju hodilo v zelje GP Gradnje iz Postojne, a jih je ajdovski velikan kmalu pohrustal. Le na obsežnem industrijskem prostoru podgrajske Plame pod vasjo Hrušica je namesto Primorja kraljeval Kraški zidar, ki se prav te dni seseda, podobno kot pred njim Primorje.
Seznam javnih objektov, ki jih je zgradilo Primorje v Ilirski Bistrici in okolici, je zelo dolg. Med največjimi so nova tovarna Lesonita po suhem postopku za izdelavo plošč ultrales, osnovna šola Antona Žnideršiča s športno dvorano, knjižnica Makse Samsa, avtobusna postaja, čistilna naprava pod vasjo Zarečje, blagovnica in velika skladišča propadlega trgovskega podjetja Ilirija, oba mednarodna mejna prehoda s Hrvaško - Jelšane in Starod ter tako rekoč vsa velika blokovska naselja od Rozmanove do Maistrove ulice. In seznama še zdaleč ni konec.
Vsa ta dinamična gradnja, ki je odražala razvoj Bistrice, je narekovala vse večjo prisotnost Primorja pod Snežnikom. Zato so si tu uredili upravne prostore za svojo bistriško enoto, že leta 1969 zgradili velik samski dom z menzo in prek 80 ležišči. Na obrobju mesta so postavili veliko betonarno in skladišče gradbenih elementov. Na koncu, ko v Bistrici ni bilo več kaj graditi in ko se je Primorje tako rekoč odselilo, pa mu je občina prodala še kamnolom od propadlega (pol)občinskega podjetja Snežnik.
In danes? Po naših podatkih, ki smo jih zbrali med dobro obveščenimi ljudmi, je od Primorja ostala le še stečajna masa. Na prvem mestu je treba omeniti samski dom, ki kaže na zunaj še kar spodobno sliko, v notranjosti pa bolj ali manj razpada. Velika kuhinja in menza sta prazni. Drugi večji objekt je betonarna z nekdanjimi skladišči v ulici Nikole Tesle, ki sameva in verjetno čaka na morebitnega kupca. Na kupce verjetno čakajo tudi upravni prostori v pritličju stanovanjskega bloka v Maistrovi ulici, ki ga je, kot vse v tem delu mesta, zgradilo Primorje. Menda so prodali malovredno leseno barako, kjer so bili prvi upravni prostori in verjetno tudi še eno stanovanje.
Od velikana tako ni ostalo tako rekoč nič; le napis na betonskem zidu ob samskem domu bo zanamce spominjal, da je bilo tu nekoč SGP Primorje.
TOMO ŠAJN
