Oživitev zaspane kulturne dediščine
S strinjanjem komenskega občinskega sveta o brezplačnem prenosu parcel na območju Ferrarijevega vrta v Štanjelu iz državne lastnine na občinsko je občinska uprava naredila še en korak k temu, da sama usmerja njegov razvoj.
ŠTANJEL> “Po celoletnem trudu smo prišli do konca formalnega postopka o brezplačnem prenosu Ferrarijevega vrta v občinsko last. S tem bomo dobili možnost, da sami neposredno odločamo in skrbimo za upravljanje vrta ter da zagotovimo ustrezne razmere za njegovo koriščenje, zlasti za poročne slovesnosti in kulturne prireditve,” je povedal Danijel Božič, župan občine Komen.
Na podlagi Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lasti iz leta 1999 je država postala lastnica 43 objektov, po končanih postopkih denacionalizacije pa jih je ostalo v njeni lasti še 38. Na Primorskem so trije kulturni spomeniki v lasti Republike Slovenije, poleg Ferrarijevega vrta v Štanjelu še braniški grad Rihemberk (tudi tu je pripravljena pogodba o prenosu spomenika na lokalno skupnost) ter vila Vipolže v Brdih. Za obnovo in razvoj vseh treh je država v zadnjih 16 letih namenila 726.000 evrov, so v nam odgovoru na naše poizvedovanje odpisali z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
S čimprejšnjim prenosom soglašajo tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. “Nepremičnine znotraj Ferrarijevega vrta v Štanjelu so postale last Republike Slovenije v letu 1999, upravlja pa jih resorno ministrstvo za kulturo. Poglavitni razlog za prenos tiči v pomanjkanju sredstev, namenjenih za vzdrževanje, ohranjanje in oživljanje kulturnih spomenikov. Država je sicer za sam vrt ob Ferrarijevi vili med letoma 1996 in 2012 namenila 246.000 evrov, od tega lani 18.000 evrov. Za ostali Štanjel, brez vrta, pa je bilo med letoma 1995 in 2011 porabljenih 1,6 milijona evrov iz proračunske postavke za kulturo,” so sporočili z ministrstva.
Vrt je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena zato, ker je najpomembnejša parkovna ureditev iz časa med obema vojnama na Krasu in v Sloveniji. Za svojega svaka Enrica Ferrarija, zdravnika iz Trsta, ga je zasnoval slavni arhitekt Maks Fabiani. Sam vrt je inovativno grajen v terasah, kar je posneto po ureditvi Štanjela in je skladno z okoliško pokrajino. Poleg zelenjavnih in cvetličnih gred, različnih rastlin in dreves, pergole, balinišča, razgledišča in paviljona je posebnost parka otoček z beneškim mostičkom sredi bazena, ki se je, dokler je sistem še deloval, napajal z vodo iz posebej zasnovanega vodovodnega sistema.
BOGDAN MACAROL