Padec meje mladih ni spremenil
Mladi med 25. in 29. letom, ki živijo v italijanskem in slovenskem delu Krasa, se razlikujejo po izobrazbenem in poklicnem profilu, preživljanju prostega časa in čezmejni mobilnosti, je pokazala raziskava, ki je zajela 600 mladih v šestih kraških občinah.
SEŽANA> Raziskava je trajala eno leto in je zajela vzorec 300 mladih v občinah Zgonik, Devin-Nabrežina, Repentabor in Dolina in 300 enako starih iz občin Sežana in Hrpelje-Kozina. Študijo o dinamikah prehajanja iz mladostne dobe v odraslo je plačala Dežela FJK s sredstvi iz Deželnega sklada za slovensko jezikovno manjšino, izvedel pa jo je Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) iz Trsta.
“Namen tega dela je promocija intelektualnega in poklicnega potenciala obravnavanih občin v okviru čezmejnega razmišljanja o razvojnih perspektivah in vrednotah prostora Krasa,” je povedala glavna raziskovalka Norina Bogatec. “Skladno s strategijo EU, ki ima glede mladih v EU štiri prioritetna področja, poleg participacije, informiranosti in prostovoljstva tudi boljše razumevanje položaja mladih, smo v okviru slednjega z anketo analizirali generacijo mladih, rojenih med letoma 1981 in 1985, ki je po izobraževalnih, zaposlitvenih in osebnih izkušnjah zelo raznolika,” je Bogatčeva predstavila zasnovo dela.
Po pozdravnem nagovoru Milana Škapina, predsednika odbora za gospodarstvo pri sežanski občini in predsednika območne obrto podjetniške zbornice Sežana je peščica prisotnih mladih in redki odrasli prisluhnila ugotovitvam, ki nakazujejo razlike, pa tudi podobnosti med obema skupinama mladih.
Pri nas manj “hotela mama”
V Italiji živi s starši tri četrtine, v Sloveniji pa polovica anketiranih. Jezik soseda razume in govori 65 odstotkov mladih v Italiji in 55 odstotkov pri nas. Skoraj vsi so zaključili srednjo šolo, diplomiranih je več kot je povprečje EU (44 odstotkov v Italiji, 40 v Sloveniji).
Študirajo zlasti ekonomske in humanistične vede, moški največ tehnične, ženske pa humanistične. Študijske izkušnje na drugi strani meje so pogostejše pri anketirancih v Italiji, kjer so tudi vsi že bili zaposleni, v Sloveniji pa dobra tretjina te izkušnje še nima.
Težko do službe
V Italiji se starost mladih ob prvi zaposlitvi niža, v Sloveniji pa ostaja nespremenjena. Približno dve tretjini anketirancev sta se zaposlili v roku treh mesecev, pri čemer je v Italiji večina dobila prvo zaposlitev po poznanstvu, v Sloveniji pa s prijavo na razpis. V Italiji ima večina vsaj dve zaposlitveni izkušnji, v Sloveniji pa le eno, pri tem pa kot zaposlitveno spremembo navajajo izboljšanje poklicnega položaja in delovnega razmerja. Najpogostejši razlog za prekinitev delovnega razmerja v Italiji je začasnost pogodbe, v Sloveniji pa možnost druge zaposlitve.
V trenutku anketiranja je bila zaposlena približno polovica mladih, osem odstotkov je bilo brezposelnih, med njimi je mnogo diplomirancev in v Italiji tudi žensk. V primerjavi z anketiranimi pri nas je onkraj meje manj takih, ki imajo vodstvene zadolžitve, več pa je samozaposlenih. Pri opravljanju delovnih zadolžitev uporabljajo jezik soseda v večji meri mladi v Italiji.
Slovenstvo onkraj meje se krči
Prosti čas večina anketirancev preživlja v družbi prijateljev ali fanta oziroma punce in ob dejavnostih, kot so poslušanje glasbe, delo z računalnikom, zahajanje v naravo, branje in šport. Mladi v Italiji zahajajo v kraje preko meje v večji meri kot njihovi vrstniki v Sloveniji, oboji jih najpogosteje obiskujejo za nakupe, izlete in med počitnicami.
“Padec meje ni veliko vplival na vsakdanje življenje anketirancev, od tega imajo še največ koristi mladi, ki govorijo jezik soseda,” je zaključila Bogatčeva, ki je tudi izpostavila, da je za razliko od obravnavanega dela Slovenije, kjer se je za slovensko narodnost opredelilo 99 odstotkov anketirancev, v obravnavanih, donedavno večinsko slovenskih občinah na italijanski strani le 30 odstotkov mladih odgovorilo, da so po narodnosti Slovenci.
BOGDAN MACAROL
