Paša ohranja pokrajino

ŠKOCJANSKE JAME > Pred dnevi so se partnerji projekta srečali v Parku Škocjanske jame, kjer so pregledali dosedanje uresničevanje ukrepov in aktivnosti, povezanih s spremljanjem stanja bioindikatorskih in krovnih vrst.

Srečanje je bilo posvečeno osrednjim temam pripravljene skupne strategije za varstvo in trajnostno upravljanje kraškega prostora, ki jo pripravljajo ob zaključku projekta. Strategija bo javno objavljena in bo lahko služila kot podlaga za morebitno pripravo ukrepov za izboljšave in bolj trajnostno upravljanje okolja.

Cilj projekta, ki so ga začeli aprila 2024 in se zaključuje letošnjega avgusta, je doseči nove strategije, ki bi območju omogočile trajnostni razvoj, ki bo po eni strani omogočil lokalnem uporabniku (predvsem v kmetijstvu in gozdarstvu) možnosti uporabe biomase kot energije ter po drugi strani omogočil razvoj in ohranjanje biodiverzitete. Čezmejno sodelovanje omogoča delitev skupnih pristopov spremljanja in ukrepov za zaščito podobnih čezmejnih habitatov na Krasu.

Pri projektu sodelujejo trije partnerji iz Slovenije in eden iz Italije. Vrednost projekta, ki je sofinanciran iz programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, je 850.000 evrov.

Projekt Kras4Us obravnava čezmejni Kras kot enoten ekološki sistem. Naloga aktivnega upravljanja habitatov je ohranjanje krajinskega mozaika, ki ga sestavljajo travniki, pašniki in kraška gmajna. V tem okviru imajo živinoreja in tradicionalne kmetijske ter pastirske prakse pomembno vlogo tudi kot orodje za ekološko upravljanje prostora. Zlasti paša prispeva k ohranjanju odprtih habitatov, varovanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju požarne ogroženosti. Biotska raznovrstnost Krasa je tesno povezana s pokrajino, ki so jo skozi čas oblikovale kmetijske in pastirske prakse ter preplet človeških dejavnosti in naravnih sistemov. Spremembe v rabi tal, opuščanje tradicionalnih dejavnosti in vplivi podnebnih sprememb danes vse bolj ogrožajo ravnovesje.

“Na tem območju so že prej spremljali populacijo metulja barjanski okrček, ki je zelo ogrožen, izvajamo pa tudi druge raziskave. Videli smo, da je požar prizadel velik del te populacije,” je začetek projekta pojasnila vodja projekta Sara Zupan z Univerze na Primorskem.