Pasti je moralo 13 smrek

POSTOJNA> Zgodba o 13 smrekah, ki so morale pasti, se je začela lani oktobra. Takrat je močna burja odlomila smreko in jo položila čez Tržaško cesto, glavno ulico starega mesta.

Park, ki krasi središče mesta in šolo, je v lasti države. Zato so se njegovi upravitelji na srednji gozdarski šoli bali, da bi kdo utegnil prisluhniti ideji o popolni poseki.

Ta najcenejša in najpreprostejša ideja se ni uresničila, a je 13 smrek vendarle moralo pasti - zaradi starosti in mnogih mehanskih poškodb, ki prinašajo trohnobo in vabijo škodljivce, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

"Smreka ima plitev koreninski sistem in je že zaradi tega bolj izpostavljena. V parku rastejo smreke v skupinah, poseg v skupino, s posekom posamičnih dreves, pa bi pomenil preveliko tveganje, saj se drevesa stikajo in imajo prostoru primerno oblikovane nesimetrične krošnje. Skupina v smislu mehanske stabilnosti deluje le kot celota," so zapisali.

Na vprašanje, ali bi bilo možno drevesa kakorkoli rešiti, odgovarjajo: "Druge alternative ni bilo, saj se je ob zadnjem neurju podrla ena izmed smrek in padla čez Tržaško cesto ter poškodovala električno napeljavo."

Ravnateljica Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna Cvetka Kernel je včeraj povedala, da nad posekom seveda niso navdušeni. A gre za kompromis med nevarnostjo, da se drevo podre, in oskrumbo parka. “Odločbo inšpekcije pa moramo upoštevati,” je pojasnila.

Zakaj ravno sedaj? Kernelova pravi, da bi bila snežna odeja idealna za posek, ker pa je ni, so izbrali dneve z nizkimi temperaturami: “Ni idealen, je pa optimalen čas.” Odločba veleva, da posek opravijo do 15. marca.

S 13 smrekami so opravili kar dijaki drugega letnika gozdarske šole. Na vprašanje, ali je to del prakse, se ravnateljica nasmeje: “Seveda bodo fantje delali pod budnimi očesi svojih učiteljev. To je del poklica, za katerega se usposabljajo.”

Ravnateljica že išče tudi nekoga, ki bo strokovno zasnoval novo podobo parka, v katerem bodo zrasla tudi nova drevesa.

Da je treba padle smreke nadomestiti z novimi, so prepričani tudi na kmetijskem ministrstvu. "Sečnja ne sme pomeniti krčitve parka, ampak njegovo obnovo. Lastnik in upravljavec pa morata v sklopu obnove parka v razumnem času poskrbeti za to, da bodo postopno odstranjene vse fiziološko oslabele smreke in nadomeščene s parkovno ustreznejšimi drevesnimi vrstami," pravijo.

TINO MAMIĆ