Pater Ivan železnomašnik

PREGARJE> Mašno daritev je vodil upokojeni koprski škof msg. Metod Pirih ob somaševanju številnih duhovnikov in redovnih bratov. Slovesna maša ob izjemno visokem jubileju mašniškega posvečenja pregarskega rojaka patra Ivana Tomažiča, ki so jo obogatili domači cerkveni pevci in otroški zbor pod vodstvom Aleša Bernetiča, je bila seveda namenjena jubilantu. Obenem pa tudi prošnji Bogu za nove duhovniške poklice, kot je v nagovoru poudaril škof Metod Pirih.

“Danes smo se zbrali z namenom, da se zahvalimo za 94 let našega rojaka, patra Ivana, in za 70 let njegovega mašniškega delovanja. Danes je na Pregarjah praznik. Bog bodi zahvaljen za našega dragega jubilanta, železnomašnika patra Ivana,” je dejal škof Pirih. Ob koncu mašne daritve pa so so se z besedo zahvalili temu velikemu človeku in dobrotniku tudi verniki, ki so z njim sodelovali pri obnovi mnogih brkinskih cerkva.

Težko je strniti v priložnostni časopisni prispevek bogato in nadvse ustvarjalno pot 94-letnega patra klerentinca, ki zadnja leta preživlja v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici, kjer v domski kapeli vsak dan daruje mašo. Za njim so leta, ki jih je preživel na Dunaju, kjer bo ostal zapisan z zlatimi črkami kot graditelj slovenskega študentskega doma Korotan, in potem še doma, poimenovanega po Kopru, glavnem mestu Primorske, kot je rad dejal.

Za njim je veliko karitativno in duhovno delo z bolniki v dunajskih bolnišnicah. In ko se je po dolgih letih odsotnosti v tujini vrnil - v duhovnika je bil posvečen leta 1943 v Španiji, potem ko je v Italiji 1935 vstopil v red klerentincev -, je začel vse pogosteje zahajati na rodne Pregarje. Bil je pobudnik in tudi mecen mnogim posegom. Tako so oživili vaški kal na robu Pregarij, povsem obnovili cerkev sv. Lovrenca in nekaj drugih sakralnih spomenikov.

Na Tatrah, kjer se je cerkvena streha udrla, je spodbudil in financiral popravilo cerkve, za kar so se mu predstavniki te vasi na koncu mašne slovesnosti posebej zahvalili. Vrsto takšnih in podobnih del ostaja za patrom Ivanom, gorečim vernikom in nič manj gorečim venetologom. Skupaj s primorskima rojakoma, pesnikom Matejem Borom in ekonomistom Jožkom Šavlijem, je razvijal teorijo o Venetih, naših davnih prednikih, o čemer je izdal tudi knjigo s prevodi v več jezikov.

Ker je tako imenovana uradna zgodovinska znanost nasprotovala njegovim teorijam, je ves čas javno polemiziral in pisal pisma v različne časopise. V samozaložbi je izdal več knjig z versko in venetološko vsebino. Na nabirki ob jubilejni maši pa je vsem darovalcem podaril knjižico Na poti, z verskimi resnicami in razlagami napolnjeno delo.

Kljub častitljivim letom, ki so nekoliko upognila njegovo telo, še zdaleč pa ne duha, kar je ponovno dokazal v govoru na slavnostni maši, ostaja pater Ivan deloven in vitalen. 70 let duhovniškega poslanstva, ki ga v Cerkvi označujejo kot železna maša, pa je redek jubilej, ob katerem mu velja izreči iskrene čestitke.

TOMO ŠAJN