Pešce so zavarovali, mitnica lahko propade
Pred dvema letoma smo prvič opozorili na propadajočo mitnico v Senožečah, eno redkih še ohranjenih srednjeveških stavb s tako funkcijo na Slovenskem. In kaj so ukrenili lastniki in pristojni? Gradbeni inšpektor je zahteval zavarovanje mimoidočih pred odpadajočim kamenjem, lastniki so to naredili in mitnica lahko propada dalje. Varuhov kulturne dediščine to očitno ne moti.
SENOŽEČE > “Med imenitnimi, redkimi in edinstvenimi stavbami, ki zrcalijo naša narodna znanja, tradicijo, identiteto, ustvarjalno-kulturno prisotnost v zgodovinskem razvoju našega prostora, je to edina še ohranjena mitnica v Sloveniji,” pove arhitektka Živa Deu, poznavalka stare stavbne dediščine, ki je s študenti predlani proučevala možnosti razvoja kraja in domačinom izpostavila tudi stavbo z vklesano letnico zadnje celovite obnove, ki je bila leta 1594.
Toda ta enkratna dediščina iz leta v leto propada in še ene zime skoraj gotovo ne bo preživela. “Gre za splet nerazumljivih in nepremišljenih odločitev vseh vpletenih, gre za dejavnost človeka, ki je najneobzirnejši uničevalec podedovanega,” dodaja.
Izjemno stavbo, prvič omenjeno leta 1217, ko je bila v lasti oglejskih patriarhov, in temeljito obnovljeno daljnega leta 1594, je Občina Divača leta 2006 sicer razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, toda zaščita na papirju ji ne pomaga, da se ne bi sesedala sama vase.
Lastnika mitnice Miroslav Chert iz Milj in Alberto Ursic iz Trsta sta nameravala leta 2006, ko sta mitnico kupila, stavbo obnoviti ter v njej urediti muzej in depandanso. Toda zaradi finančne krize načrtov nista izpeljala in stavbo poskušata že nekaj let prodati. “Ravnokar imamo usklajevanja še z enim morebitnim kupcem, odprti pa smo tudi za pobude s strani občine. V primeru, da ne bo interesa z nobene strani, pa jo bomo pred zimo še dodatno zaščitili,” nam je povedal Chert o novostih glede stavbe.
Mitnica je namreč v zadnjih letih tako pospešeno propadala, da je postala že nevarna za ljudi in premoženje. Zato je gradbena inšpekcija že pred dvema letoma lastnikoma z odločbo ne samo prepovedala uporabo, temveč tudi odredila nujna vzdrževalna dela, odstranitev nevarnih delov in zavarovanje stavbe tako, da ne bo ogrožala okolice. “Spomladi lani je bilo na kraju samem ugotovljeno, da je javna površina zaščitena pred padci gradbenega materiala iz višine, da so nujna vzdrževalna dela izvedena in da ni več razlogov za nadaljevanje inšpekcijskega postopka, zato je ustavljen. Trenutno v zvezi z omenjenim objektom ne vodimo nobenega postopka,” so nam sporočili z gradbenega inšpektorata.
Na pobudo krajanov so divaški občinskimi svetniki sicer razmišljali tudi o tem, da bi predlagali državno zaščito mitnice, vendar pobude niso izpeljali. Kaj pa novogoriški Zavod za varstvo kulturne dediščine? “Ostanki nekdanjega trškega obzidja z zahodnimi vrati v Senožečah so izjemni zaradi svoje zgodovinske pričevalnosti, hkrati pa pričajo o načinu življenja v trgu na pomembni prehodni legi med osrednjo Slovenijo in obmorskimi kraji,” so nam sporočili. Toda pobude, da bi jo zavarovali kot kulturno dediščino nacionalnega pomena, tudi oni niso spisali.
“Turisti prihajajo in jo fotografirajo, žal ne kot izjemno stavbo, temveč kot naš odnos do nje. Zame je to škandal na državni ravni in čas bi bil, da se odgovorni, pa čeprav so to lastniki iz tujine, zavedo, da v tem primeru upravljajo z lastnino, ki ni le zasebna,” je ogorčen prvi sosed mitnice, znani primorski igralec Andrej Jelačin.
“Mitnica v Senožečah je posebej vredna, zato je res nenavadno, s kakšno lahkoto spremljamo in bomo kmalu priča njenemu končnemu uničenju. Nerazumljivo je, da v razvitem sistemu varstva in v kulturni družbi 21. stoletja ni mogoče razviti učinkovitejših prijemov, s katerimi bi razvojno zaščitili nenadomestljiv del naše kulturne identitete. Kdaj se bomo končno kot družba, kot narod zavedli, da z rušenjem mitnice v Senožečah in drugih vrednih arhitektur ne izgubljamo le posameznih stavb, temveč počasi in očem prikrito režemo korenine svojega obstoja,” priduša Devova.BOGDAN MACAROL
