Pet milijonov za oživitev Lipice
Še preden bodo v Kobilarni Lipica zaključili milijon evrov vredno obnovo hlevov, se bodo že lotili novih del. Ta bodo vredna še petkrat več, z njimi pa nameravajo v Lipici obnoviti graščino in gostišče, prekriti muzej kočij in kraško hišo, postaviti novo čistilno napravo, obnoviti razsvetljavo in drevorede.
LIPICA > Najstarejši lipiški hlev, častitljiva velbanca, je že nekaj časa prazna. Ne, z lipicanci ni nič narobe, so živi in zdravi, le začasno preseljeni v drugi hlev, ker je dvorišče velbance že nekaj mesecev gradbišče. In bo kmalu spet. Na njegovem vhodu namreč stojita dve stavbi, ki bosta del nič manj kot 5,6 milijona evrov vredne prenove, financirane večinoma iz evropskega kohezijskega sklada, 15 odstotkov te vsote pa bo primaknila država kot lastnica kobilarne.
Konjeniška akademija in knjižnica v graščini
Več kot četrtino denarja (1,6 milijona evrov) bo stala obnova graščine. To je najstarejše in največje lipiško poslopje, ki se razteza nad slikovitimi terasami na zahodni strani posestva, v bližini hotela Klub. Zgradili so ga na osnovi renesančne rezidence tržaškega škofa in je stoletja služilo kot upravna stavba kobilarne, zadnja leta pa je bilo neizkoriščeno.
Zunanjost so obnovili pred leti, notranjost pa na delavce še čaka. “Naš namen je, da postane graščina centralni del historičnega jedra in kobilarne,” poudari v. d. direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak.
Poleg informacijske pisarne in prodajalne spominkov bo v graščini, ki meri kar 1540 kvadratnih metrov, dovolj prostora tudi za konjeniško akademijo, ki jo v Lipici snujejo že nekaj let, a kljub številnim poslopjem doslej zanjo niso imeli primernega.
V graščini bo dobila prostor tudi centralna konjeniška knjižnica. “Imamo zelo bogat arhiv, ki bo tu končno lahko urejen in na razpolago vsem zainteresiranim,” pravi Bizjak.
Po muzeju lipicanca in muzeju kočij še muzej kulinarike
Novo vsebino bo dobila tudi stavba na drugi strani vhoda v dvorišče pri velbanci, v neposredni soseščini lipiške cerkvice. Nizko poslopje, v katerem je bilo nekoč gostišče, bo po prenovi muzej kulinarike. “V njem bodo prezentacije kraških običajev pri pripravi hrane, od pridelave do končnih izdelkov. Občasno bo lahko muzej služil tudi kot protokolarni prostor,” napoveduje Bizjak.
Muzej kulinarike se bo tako pridružil osrednjemu lipiškemu muzeju - Lipikumu, ki že stoji v njegovi soseščini.
Letos pa bodo poleg muzeja kulinarike obnovili še muzej kočij in Kraško hišo. Slednja zdaj služi kot poročna dvorana, vendar ima slabo streho, ki jo bodo letos zamenjali. Enako bodo naredili na muzeju kočij, ki domuje v nekdanjem “magacinu” oziroma shrambi za žita, ki je prav tako ena od zelo starih lipiških zgradb.
Za ureditev muzeja kulinarike in obnovo muzeja kočij ter Kraške hiše je skupaj namenjenih 728.000 evrov.
Ovrednotenje posestva
Več kot tretjina razpoložljivega denarja, pet tisočakov manj kot dva milijona evrov, pa je namenjenih revitalizaciji lipiške kulturne krajine. S tem denarjem bodo uredili zdaj zanemarjene lipiške drevorede, ceste, kale, terasaste vrtove pod graščino in urbano opremo.
Bizjak o tem največjem zalogaju pravi: “Osnovno vodilo v tem delu je približati kobilarno obiskovalcem. In to ne samo ožji del kobilarne, temveč celotno posestvo. Obiskovalci bodo tako lahko več časa v stiku s konji, lahko se bodo popeljali po posestvu s kočijo, lahko bodo sami spoznavali lepote kulturnega spomenika.”
Ena pomembnih, a doslej prezrtih lepot lipiškega posestva so nedvomno drevoredi, ki bodo po revitalizaciji osrednje povezovalne poti znotraj posestva.
Z optiko tudi individualno vodenje
Dober milijon evrov pa je namenjen še dvema, očem manj vidnima naložbama, ki pa sta za Lipico nujni.
Prva je obnova čistilne naprave. Obstoječa, ki komajda zasluži to ime, ne samo da ne opravlja zadovoljivo svoje naloge, temveč je za obiskovalce tudi moteča, saj se v njeni bližini širi smrad.
Čistilna naprava bo stala 588.000 evrov, 688.000 evrov pa je predvidenih za obnovo javne razsvetljave in napeljavo optike.
Javna razsvetljava je bila nazadnje obnovljena daljnega leta 1972 in je marsikje že nevarna. Ker je razpredena po velikem območju, bodo zaradi nje prekopali velik del Lipice in zato obenem v tla položili tudi optične vode.
“To nam bo v bližnji prihodnosti omogočilo individualno vodenje po kobilarni. obiskovalec bo lahko s pomočjo pametnega telefona ali drugih pripomočkov sam nalagal po Lipici vsebine in si v lastnem ritmu ogledal tisto, kar ga bo zanimalo. Nadzorne kamere, ki smo jih že namestili zaradi varovanja, pa bodo določale virtualne meje,” pojasni Bizjak.
V Lipici so že nestrpni
Skupna vsota vseh teh del znaša 5,6 milijona evrov. 85 odstotkov denarja bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa država.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivavšek je sklep o dodelitvi denarja podpisal 20. marca in ga poslal v potrditev Službi Vade za razvoj in kohezijsko politiko, zatem bosta ministrstvo in Kobilarna Lipica podpisala pogodbo.
“V Lipici pogodbo nestrpno čakamo, zlasti za čistilno napravo, pri kateri traja gradnja tri mesece, še štiri pa poskusno delovanje. Zadnji račun pa mora biti izdan do 15. oktobra,” je že nestrpen Bizjak.
Kot so nam povedali na ministrstvu za gospodarstvo, je rok za dokončanje del sicer november letos.
MARICA URŠIČ ZUPAN
