Petim primorskim občinam 13,3 milijona evrov za gradnjo širokopasovnega omrežja
Kar dobra tretjina od 37 milijonov evrov, kolikor jih je na drugem razpisu za gradnjo širokopasovnega omrežja razdelilo ministrstvo za znanost, bo prišla na Primorsko. Točneje - v občine Pivka, lirska Bistrica, Sežana, Hrpelje-Kozina in Komen.
PIVKA, SEŽANA, IL. BISTRICA, HRPELJE, KOMEN> Ministrstvo za visoko šolstvo , znanost in tehnologijo je na drugem razpisu za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij potrdilo pet projektov, ki bodo prejeli 36,8 milijona evrov.
Med petimi izbranci sta kar dva primorska projekta. Prvi je pivški, drugi pa skupni projekt občin Sežana, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina in Komen.
Prva bo za gradnjo omrežja dobila 2,8 milijona evrov, sežanska in ostale občine pa 10,5 milijona evrov.
Denar iz javnega razpisa je namenjen sofinanciranju gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis, to je na območjih, kjer priključki niso mogoči oziroma kjer ni komercialnega interesa za gradnjo omrežja.
V bistriški občini bodo širokopasovno omrežje urejali v naseljih Dolnja Bitnja, Gornja Bitnja, Ratečevo Brdo, Prem, Janeževo Brdo, Ostrožno Brdo, Kilovče, Zalči, Studena gora, Snežnik, Mereče, Prelože, Čelje, Podstenje, Podstenjšek, deloma pa tudi v vseh ostalih naseljih, kjer hiše ne morejo dobiti širokopasovnega dostopa.
V Pivki že imajo partnerja
Iz pivške občine so poslali prijavo že na prvi razpis, vendar niso uspeli. Takrat so kandidirali, v skladu z veljavnimi merili, s tehnologijo za brezžične komunikacije.
“Tokrat smo se prijavili s tehnologijo, ki bo veljala na daljši rok. Projekt z optiko je bistveno bolj zahteven in bo stal 4,5 milijona evrov,” je včeraj za naš časnik povedal pivški župan Robert Smrdelj.
Tako kot je predvideno v razpisu, ga bodo izpeljali v javno-zasebnem partnerstvu, za kar so postopke izpeljali že pred časom in se odločili za podjetje Kajtna iz Ljubljane, ki bo prispevalo 40 odstotkov denarja za izgradnjo omrežja. Ostalo bo državni denar iz omenjenega razpisa, občina pa bo svoj delež prispevala v obliki pridobitve služnosti in omogočanja izvedbe projekta.
“Predvideno je, da bomo do središč vasi pripeljali optiko pod zemljo, nato pa povezave razpeljali po zraku, kot sta razpeljani električno in telefonsko omrežje. Izjema bo Pivka, kjer bomo (ob gradnji kanalizacije) napeljavo položili v zemljo,” je še povedal Smrdelj, ki je več podrobnejših informacij obljubil v prihodnjih dneh.
Pol za Bistrico
Več podatkov so nam za prihodnje dni obljubili tudi v sežanski občini, ki je sicer nosilka 10,5 milijona evrov vrednega projekta za štiri občine.
Skoraj polovico te vsote naj bi dobili v Ilirski Bistrici, nam je včeraj zatrdil bistriški župan Emil Rojc. Letos naj bi iz tega naslova dobili 3,9 milijona evrov, prihodnje leto še 1,5 milijona, iz lastnih proračunskih sredstev pa naj bi šlo letos 87.500 evrov in prihodnje leto še 40.000 evrov. Kdaj bodo začeli graditi, župan še ni mogel odgovoriti: “Čimprej, ko bo mogoče,” je včeraj dejal Rojc in dodal, da je s pridobljenimi sredstvi, na katere je občina čakala kar nekaj časa, zelo zadovoljen.
Po naseljih po zraku
Zadovoljen je bil tudi Zvonko Benčič - Midre, župan občine Hrpelje-Kozina, ki bo prejela poldrugi milijon evrov: “Mi smo projekt pripravili že pred dvema letoma, a smo takrat izpadli, zato ga moramo zdaj revidirati. Do naselij bomo kable napeljali pod zemljo, po naseljih pa po zraku,” je pojasnil. Katera naselja bodo dobila široko cesto v svet, še ni mogel povedati.
V komenski občini bodo s tem razpisom dogradili omrežje še v manjkajočih vaseh: Divči, Rubije, Preserje in Vale. Poleg tega bodo s tem denarjem napeljali omrežje še po vaseh Lukovec, Nadrožica, Štanjel, Tomačevica, skozi katere so hrbtenično omrežje že položili med prvo gradnjo.
Komenci bodo “pokriti”
Najmanj denarja, le 270.000 evrov, bo dobila občina Komen. 60 odstotkov tega denarja naj bi prišlo iz razpisa, 40 odstotkov pa bo prispeval izvajalec, podjetje FMC iz Ljubljane. S tem denarjem bodo le dopolnili naložbo, s katero so kot ena redkih občin uspeli na prvem razpisu. Čeprav se je gradnja širokopasovnega omrežja po prvem razpisu precej zavlekla, je zdaj prvih 100 uporabnikov vendarle že priključenih. To so opravili s ponudnikom Amis, medtem ko je Siol nekoliko počasnejši, T2 pa ima dostop do omrežja, vendar pogodbe še ni podpisal.
Kot je povedal Erik Modic iz občinske uprave, bodo s tem razpisom omrežili še kraje, ki jim država v prvem razpisu še ni priznala statusa bele lise. Z gradnjo naj bi začeli maja in o zaključili v 16 mesecih.
Nerešena pa bo ostala Brestovica pri Komnu, za katero država trdi, da je v njej širokopasovni dostop možen, čeprav v praksi tega ni.
SZ, TMV, MUZ, TČ