Pil na Prelovcu eden redkih v obnovo
Pili oziroma kamnita znamenja mogoče danes niso več stičišče življenjskih zgodb in usod, kaj šele trgovskih poti, kljub temu pa so pomemben del kraške dediščine. Zato so se študentje Višje strokovne šole Sežana z mentorjem Damjanom Švaro na čelu odločili, da v naslednjih tednih popravijo in rekonstruirajo pil na Prelovcu.
DOL PRI VOGLJAH > Domačini vedo o pilu na Prelovcu povedati veliko zgodb. Leta 1859 ga je izdelal poznan tomajski kamnosek Pavel Puppis Hadasov. Življenje ob pilu je takrat potekalo precej drugače kot danes. Nasproti pila je stala gostilna, kjer so se zbirali tihotapci, ob pilu pa je vse do prve svetovne vojne beračil slepec, ki je vid izgubil pri delu v jami. Ko so kasneje tod zgradili cesto, so pil premaknili za nekaj metrov.
O pilih po Krasu smo se pozanimali tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici. Natančnega seznama, koliko jih je, pravzaprav nimajo, saj natančen popis pilov ne obstaja. “Veliko jih najdemo tudi v vaških jedrih, ki pa so že sama po sebi varovana,” je pojasnila konservatorka Eda Belinger.In dodala: “Odnos do pilov se je spremenil. Danes agresivni postopki, kot je recimo uporaba baromatov (brizgalk vode na visoki tlak), niso več sprejemljivi in se jim je seveda treba izogniti.” Pil na Prelovcu je eden redkih pilov, za katerega so v zadnjih letih zaprosili soglasje za prenovo, prihodnost pilov pa je, tako Belingerjeva, odvisna predvsem od zavzetosti krajev in njihovih prebivalcev.
V bršljan zaviti pil
Počasi je začel pil izgubljati pomen, zarasel ga je bršljan. “Nekdo je pred šestdesetimi leti celo razbil kipec, ki je stal v njem,” se spomni ena od domačink. Prav v Dolu pri Vogljah znajo povedati, da si je ta fant očital in v pil pričel prinašati nove kipce. Jordan Guštin se še dobro spomni z bršljanom zaraščenega pila. “Pred časom, spomnim se, da smo bili ravno v Dutovljah in smo se odpravljali na praznik terana in pršuta, je k nam pristopil župnik in nam predlagal, da bi pil nekoliko počistili.” Čez nekaj časa so tako pil očistili, vendar pa ga je zob časa vseeno že načel in zato bodo pri obnovi na pomoč priskočili študentje Višje strokovne šole Sežana.
Skrbno do detajlov
Kot je povedal mentor Damjan Švara, so študentje pil in njegove značilnosti že dobro preučili, v veliko pomoč so jim bile predhodne raziskave profesorja Božidarja Premrla, poznavalca primorske kamnite dediščine. “Ta pil je kar dobro ohranjen, vendar je zamaknjen, zato je obnova in rekonstrukcija nujna,” je pojasnil. Skupaj s študenti so tudi že zagotovili vsa ustrezna dovoljenja, saj so pili zaradi svojega statusa kulturne dediščine tudi primerno spomeniško zaščiteni. Postopek bodo peljali v treh fazah.
V naslednjih dneh bodo najprej razstavili suhi zid okoli pila, kamne bodo oštevilčili in skladiščili kar v vasi, kamnite elemente pila bodo odnesli v delavnico. “Kamen bomo nato poskušali kar se da pazljivo očistiti, saj ne bomo uporabljali agresivnih postopkov, ki bi ga lahko uničili. Predvsem pa nočemo tvegati, da bi se katerikoli od dragocenih detajlov izgubil, kot so na primer sledovi zobatih dlet,” je še povedal Švara. Obnovili bodo tudi streho in stopnico pod pilom. Pil na Prelovcu bo tako do predvidoma junija dobil podobo, s katero bo lahko še vrsto let kljuboval času.
PETRA MEZINEC
