Pismo vladi padlo na neplodna tla

LAŽE, LJUBLJANA > Krajane Senožeč, Laž, Senadol, Dabrč, Potoč in Dolenje vasi, ki ne podpirajo vetrnic, zastopa Civilna iniciativa (CI) za zaščito Senožeških brd, v njenem imenu je Diego Loredan iz Laž v pismu poudaril, da so krajani v veliki večini proti približno 40 vetrnicam na Senožeških brdih.

“Vetrnice ne bodo uničile vedut”

CI meni, da bodo vetrnice zavrle turistični razvoj območja in uničile bistvene prvine pokrajine; izpostavili so škodljive vplive vetrnic na zdravje ljudi zaradi infrazvoka; opozorili na neizkušenost investitorja s takimi projekti; prepričani so še, da z davkoplačevalskim denarjem subvencionirana vetrna energija ne pomeni zagotavljanje zanesljive, trajne in okolju prijazne oskrbe z električno energijo, “pač pa špekulantsko in dobičkonosno trgovanje z nepotrebnimi viški električne energije, ki jih vetrnice občasno proizvajajo - ko in če je dovolj vetra.”

Z ministrstva za infrastrukturo CI odgovarjajo, da so na predstavitvah projekta v Dolenji vasi in Senožečah ob nasprotovanju zaznali tudi podporo, le v Lažah so bili krajani izrazito proti. V tej fazi priprave državnega prostorskega načrta za vetrnice ni razlogov za zaustavitev projekta, pravijo. Niso namreč še izdelali študije stojišč in okoljske preveritve, ki bi dokazali morebitno nesprejemljivost načrtovanih vetrnic.

Zavračajo tudi trditev CI, da bi vetrne elektrarne zavrle turistični razvoj območja, “izkušnje kažejo, da temu ni tako, ob tem prakse iz tujine navajajo, da je mogoče območja vetrnic uvrstiti v turistične ponudbe,” odgovarjajo na ministrstvu.

Več kot 800 metrov od bivališč

Na opozorilo CI, da bodo vetrnice ogrozile naravne vrednote, menijo: “Postavitev vetrnic ne pomeni uničenje Krasa in značilnih vedut, v postopku umeščanja v prostor bo veliko presoj namenjeno ohranjanju kakovosti krajine.”

O nesmiselnosti subvencij pa: “Ne gre za subvencijo, ampak za dve vrsti podpore - za odkup vse proizvedene električne energije ali za obratovalno podporo.” Obe vrsti podpore lahko investitor uveljavlja šele, ko je gradnja končana in pridobljeno obratovalno dovoljenje. Pri vetrni energiji je aktualna samo obratovalna podpora, dodajajo na ministrstvu.

O morebitnih negativnih vplivih na zdravje ljudi bo največ povedalo okoljsko poročilo, zagotavljajo na ministrstvu. Če bo potrebno, bodo načrtovalci vetrnice umestili dlje od 800 metrov od bivališč, še dodajajo.

O izkušnjah investitorja s takim projektom izpostavljajo, da gre za prvi tovrstni večji projekt v Sloveniji in da zato nobeno domače podjetje ne more imeti izkušenj. Vendar pa da država ni zainteresirana za take podvige.

V CI pripravljajo ministrstvu odgovor, je včeraj za PN povedal Loredan.

LEA KALC FURLANIČ