Pivški in postojnski svetniki so potrdili pogodbo o obnovi centralnega vodovoda

Srednja Primorska
, posodobljeno:

S potrditvijo pogodbe o sofinanciranju obnove skupnega dela vodovoda Postojna - Pivka so postojnski in pivški svetniki naredili korak naprej v pripravi projekta obnove vodovodov v porečju srednje in zgornje Ljubljanice, s katerim deset občin kandidira za kohezijska sredstva.

V Malnih pri Planini načrpajo 95 odstotkov vode, ki jo porabijo pivški in postojnski občani.
V Malnih pri Planini načrpajo 95 odstotkov vode, ki jo porabijo pivški in postojnski občani.Stana Zavadlav

POSTOJNA, PIVKA>“Projekt je izredno zahteven, tako za pripravo kot realizacijo. Čeprav smo v pripravi dokumentacije že veliko naredili, smo še vedno na meji možnega, da projekt uresničimo že v tej finančni perspektivi, to je do leta 2013. Vendar moramo narediti vse, da bo projekt odobren in bomo zanj dobili evropska sredstva,” je na seji pivškega občinskega sveta v sredo poudaril župan Robert Smrdelj.

Pivška in postojnska občina v projektu sodelujeta z obnovo glavnega vodovoda, po katerem iz Malnov pri Planini priteče letno okoli 1,3 milijona kubičnih metrov vode do gospodinjstev oziroma do okoli 20.000 prebivalcev v pivški in postojnski občini.

Dve tretjini evrov iz kohezijskega sklada

Za načrtovana dela naj bi iz kohezijskega sklada dobili nekaj več kot 16 milijonov evrov (celotna naložba je vredna 17 milijonov evrov), oziroma kar 63 odstotkov denarja, ki je namenjen za celoten projekt obnove vodovodov v delu porečja Ljubljanice.

V pogodbi, ki so jo potrdili občinski sveti, je določeno, da bodo skupaj obnavljali hrbtenico vodovoda od Malnov do Pivke, stroške pa delili med postojnsko in pivško občino v razmerju 70:30, tako kot je razdeljeno lastništvo vodovoda. Dela na ostalih odsekih vodovoda pa bo plačala občina, na območju katere vodovod poteka.

Na Pivškem bodo v sklopu projekta obnovili vodovod v Pivki, prijavljajo vodovod na odseku Čepno-Buje ter obnovo vodovoda od rezervoarja v Pivki proti Bujam in Zagorju.

Ker iz centralnega vodovoda - zaradi starosti in poškodb - v zemljo odteče 40 odstotkov v Malnih načrpane vode, so svetniki predlagano pogodbo potrdili.

Voda bo cenejša

Dejstvo je, da je voda na Pivškem in Postojnskem draga tudi zaradi velikih stroškov za elektriko, saj jo morajo iz Malnov, in te je v centralnem vodovodu 95 odstotkov, najprej prečrpati na Mačkovec in nato še v najvišje ležeči rezervoar na Soviču. Ker se je po poti do občanov zgubi skoraj polovica, bo voda, ki bo pritekala po novih cevovodih, cenejša, je pivškim svetnikom obljubil Smrdelj. Prav zaradi visokih stroškov črpanja vode, pa tudi zaradi zanesljivejše oskrbe, je pivški svetnik Edvard Štavar (SLS) opozoril na izvir reke Pivke pri Zagorju: “Raziskave, ki jih je za svoje potrebe sredi 60. let izvajala JLA, so pokazale, da je to neizčrpen izvir vode. Danes je zanemarjen in neizkoriščen, kljub temu pa prebivalcem Zagorja povzroča težave, saj je velik del območja v prvem vodovarstvenem režimu, zato je širitev naselja omejena. Ali ga ne bi vključili v omenjeni projekt kot rezervni vodni vir, iz katerega vode niti ne bi bilo treba prečrpavati?”

Da je ideja dobra, se je strinjal tudi pivški župan, vendar rezervnih vodnih virov ni moč vključiti v aktualni projekt; Tudi Korotana v postojnski občini ne, čeprav je bil sprva vključen v projekt kot ede od virov. Tako je svetnikom povedal Urban Pinter iz postojnske občinske uprave, in dodal, da so raziskave pokazale, da je vode dovolj le za rezervni vir, zato ga bo občina obnovila z lastnimi sredstvi. STANA ZAVADLAV