Po 15 letih praznih obljub gasilcem le nov center?

POSTOJNA > Gradbeno dovoljenje naj bi pridobila do poletja, z gradnjo pa začela septembra. Gasilci, ki na ustrezne pogoje za delo čakajo že več kot 15 let, upajo, da jih bodo tokrat zares dočakali.

“Od leta 1998 nam že obljubljajo nov gasilski dom oziroma nam pravijo, naj ne vlagamo več v zidove starega. Smo konec leta 2015. Upamo, da se v 2016, kot obljubljajo na občini, res začne premikati v smeri gradnje novega centra,” pravi Mitja Šantelj, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Postojna, ki zdaj deluje v neustreznih, premajhnih in dotrajanih prostorih s puščajočo streho.

Nov center je obljubljalo že prejšnje občinsko vodstvo in zanj tudi v veliki meri pripravilo projekt. Zdaj upanje, da bo tudi uresničen, vzbuja proračunska postavka v osnutku proračuna za leto 2016, ki pa je glede na ocenjeno vrednost naložbe (3,5 milijona evrov) še vedno razmeroma nizka, saj znaša komaj slabih 400.000 evrov. Robert Ozbič z Občine Postojna pojasnjuje, da so sredstva načrtovana glede na terminski plan izvedbe, po katerem bi v prvi polovici leta 2016 pridobili gradbeno dovoljenje, izbrali izvajalca in z deli pričeli v začetku septembra. Glavnina naložbe, ki naj bi se zaključila do jeseni 2017, bi tako v plačilo padla v leto 2017.

Na Počku vsak drugi dan

Na vprašanje, kako bo občina zagotovila preostanek sredstev, župan Igor Marentič pojasnjuje, da pretežno iz občinskega proračuna, računa pa tudi na pomoč ministrstva za obrambo, s katerim se je o sofinanciranju projekta dogovarjalo že prejšnje občinsko vodstvo, in Družbe za avtoceste v RS, saj pomoč gasilcev in reševalcev potrebujejo tudi oni. Tako na ministrstvu kot na Darsu so nam sicer odgovorili, da konkretnih dogovorov na to temo še ni bilo.

Poveljnik postojnskega društva Mitja Šantelj pa nam je povedal, da postojnsko prostovoljno gasilsko društvo, ki ima tudi status društva posebnega pomena, letno opravi do 250 intervencij, od tega tretjino prav na avtocesti. Razliko predstavljajo različne tehnične intervencije in požari v naravi, stavbah, vozilih, ... Na vadišču Poček, kjer društvo izvaja požarno stražo, pa po Šantljevih besedah letno posredujejo okrog 150-krat, kar pomeni skoraj vsak drugi dan. Za postojnske gasilce je, mimogrede, pogodba z obrambnim ministrstvom o izvajanju požarne straže sicer tudi dober vir dodatnega prihodka za delovanje društva z desetimi poklicnimi gasilci in več kot 120 prostovoljnimi člani.

V novem gasilsko reševalnega centru, ki se bo raztezal na 3200 kvadratnih metrih, bodo ustrezne prostore dobili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Postojna, Gasilska zveza Postojna, reševalna in patronažna služba Zdravstvenega doma Postojna, reševalna postaja Meditrans, Civilna zaščita Občine Postojna ter jamarski in gorski reševalci. V pritličju bodo večinoma garaže za gasilska vozila, v nadstropju pa garaže za reševalna vozila ter pomožni in pisarniški prostori. Na lokaciji med novim centrom, porodnišnico in zdravstvenim domom bo urejen tudi heliodrom, ki bo služil vsem trem ustanovam.

Banka bo umaknila hipoteko

Postojnski župan pravi, da bodo za gradbeno dovoljenje sicer lahko zaprosili, ko bodo pridobili še zadnjo potrebno parcelo, kjer bo urejeno parkirišče. Gre za parcelo oziroma njen 2800 kvadratnih metrov velik del, ki ga bo občina odkupila od svojega podjetja Postojna turizem.

Ravno tukaj pa se je zapletlo, saj je nadzorni odbor občine pretekle posle, ko je občina od družbe Postojna turizem odkupila parcele, ki jih je nanjo prej brezplačno prenesla, označil kot sporne. “V tem primeru je zgodba drugačna, saj je v dogovoru z banko, ki je kreditodajalka Postojni turizem za nakup delnic Postojnske jame, sklenjen tripartitni dogovor. To pomeni, da bo občina kupnino 114.000 evrov plačala neposredno banki, ta bo nato - za razliko od primera, ki ga je kot spornega označil nadzorni odbor - umaknila hipoteko, Postojna turizem pa bo parcelo prenesla na občino,” je pojasnil župan. S poslom so že soglašali tudi občinski svetniki.

Občina Postojna v sporu s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Postojna ni bila le zaradi zemljišč, potrebnih za gradnjo gasilsko reševalnega centra. Občina je proti zadrugi že leta 2008 vložila tudi tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na skupno 18 parcelah (kategoriziranih občinskih cestah), na katerih se je že v preteklosti (v paketu z drugimi nepremičninami) v zemljiški knjigi vpisala zadruga. Letos je občina z dvema delnima poravnavama uspela pridobiti lastninsko pravico na 15 parcelah, o še treh spornih pa bo odločilo sodišče. Med temi je tudi parcela (pločnik) ob državni Reški cesti, po kateri poteka trasa vodovoda, zato je za občino njena pridobitev oziroma vsaj pridobitev služnosti zelo pomembna.

Uvedli postopek razlastitve

Bistveno zahtevnejši in dolgotrajnejši pa je bil za občino postopek pridobitve zemljišč, ki so bili v lasti Kmetijsko gozdarske zadruge Postojna. Ker dogovor o kupnini ni bil mogoč, pa čeprav le za nekaj deset kvadratnih metrov, je občina že leta 2009 začela postopek razlastitve, ki se je po šestih letih za občino končal ugodno. “Šele v razlastitvenem postopku smo nato od zadruge odkupili nekaj kvadratov zemljišč pod enakimi pogoji kot od vseh ostalih lastnikov na tistem območju, medtem ko je zadruga prej vztrajala pri za občino nesprejemljivo visokih cenah,” je pojasnila občinska pravnica Bernarda Ugovšek Biščak.

VERONIKA R. ŽENKO