Po 20 letih konec smradu?
Po več kot dvajsetih letih smradu, ki ga ob vhodu v mesto širijo razkrajajoči se odpadki nekdanje Tovarne organskih kislin, je videti, da bo država le počistila nesnago v Globovniku. Odlagališče naj bi - ob kar nekaj izpolnjenih pogojih - začeli sanirati konec prihodnjega leta.
ILIRSKA BISTRICA> Ko je šla ob osamosvojitvi Tovarna organskih kislin (Tok) v stečaj, je za njo ostalo bolj ali manj nesanirano odlagališče industrijskih odpadkov, ki se razteza od konca Ilirske Bistrice v smeri proti Šembijam.
Snovi, ki jih je v Globovnik odlagala tovarna - nabralo se jih je za 150.000 kubičnih metrov - bi morala država urediti že pred vsaj tremi leti. To je okoljskemu ministrstvu namreč nalagala resolucija nacionalnega programa varstva okolja, ki je sanacijo odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov (mednje poleg Globovnika sodijo še Pesnica, Bohova, Studenci in Metava) predvidela najpozneje do konca leta 2008.
Neuspešni pri sanacijah
Na neuspešnost sanacije omenjenih odlagališč je ministrstvo za okolje inprostor (MOP) že pred letom opozorilo računsko sodišče in mu naložilo tudi popravljalne ukrepe. Za Globovnik so na računskem sodišču v revizijskem poročilu tedaj zapisali, da ministrstvo “ni načrtovalo izvedbe sanacije odlagališča in tudi ni zagotovilo sredstev za njeno izvedbo kljub subsidiarni odgovornosti države”. Pa tudi inšpektorat za okolje in prostor “ni podal niti predloga za pripravo in izvedbo sanacijskega programa”, je še zapisano v revizijskem poročilu. “MOP smo tudi opozorili, da je treba izvajati dodatne aktivnosti pri pripravi evidence nedovoljenih odlagališč industrijskih odpadkov, saj obstaja precejšnje tveganje, da resolucija ne zajema vseh morebitnih odlagališč industrijskih odpadkov iz preteklosti,” še dodaja vrhovni državni revizor Samo Jereb.
Zakaj se ministrstvo sanacije Globovnika ni lotilo že prej? Bernarda Podlipnik iz okoljskega ministrstva ne pozna odgovora. “Iz arhiva Toka imamo poslovnik o odlagališču in dnevnik, kaj se je odlagalo, ki ga je Tok vodil do konca obratovanja. Prva sanacijska zgodba sega v začetek 90. let, ko je Tok naredil hidrologijo in so bili izmerjeni parametri za izcedne vode. Do leta 2000 je zadeva mirovala, tri leta pozneje pa je bil sprejet operativni program sanacije starih bremen odlagališč. Zakaj se s sanacijo ni nadaljevalo, ne vemo, verjetno je šlo za spore okrog lastništva,” je o podedovanem projektu povedala Podlipnikova.
Lastništvo in denar
Tudi računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da med glavne razloge neukrepanja poleg nenačrtovanja denarja za sanacijo v proračunu sodi tudi problematika ureditve lastništva zemljišča. “Oziroma ugotavljanje, kdo je pristojen za (subsidiarno) ukrepanje zaradi stečaja povzročitelja - občina (in še nekaj manjših zasebnih lastnikov) kot lastnica zemljišč odlagališča, ali država, ki mora pri industrijskih odpadkih ukrepati subsidiarno, kadar povzročitelj ni znan ali ga ni mogoče zadolžiti za izvedbo sanacije,” je pojasnil Jereb.
Smrad v Globovniku povzroča 150.000 kubičnih metroerimi po pojasnilih Podlipnikove prevladuje sadra, tu pa so še blato flokulantov in modra barvila ... Ostanki obojih vsebujejo sestavine, ki reagirajo s sadro in vodo, proizvod pa je vodikov sulfid, strupen in koroziven plin z značilnim neprijetnim vonjem po gnilih jajcih.
Ministrstvo se je le odzvalo na revizijsko poročilo in začelo s pripravami na sanacijo Globovnika. Tako bo letos pripravi programa sanacijskih ukrepov in analizi izcednih voda iz tamkajšnjega potoka Trnovšek (dokumentacijo naj bi zaključili v mesecu dni) namenilo 28.000 evrov. Občina kot večinska lastnica zemljišča pa bo po besedah Podlipnikove pripravila geodetski posnetek, ki ga bo ministrstvo potrebovalo za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj sanacija pomeni poseg v prostor. V njenem okviru nameravajo namreč urediti brežine v Globovniku, izpeljati drenažo in odvajanje izcednih voda ter vode speljati na čistilno napravo.
Smrad, ki ga širijo razkrajajoče se snovi, naj bi “umirili” z odplinjevanjem terena. “Problem je, da deponija še deluje, saj procesi razkrajanja snovi trajajo 50 let in so še aktivni. Zato neprijeten vonj, ki se širi ob nizkem tlaku. Z odplinjevanjem se bo to stanje izboljšalo, saj se bo stabiliziralo telo deponije,” je zagotovila Podlipnikova.
Če bo šlo s pripravo dokumentov - tudi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, pogajanji z lastniki, izbiro izvajalca - vse po načrtih, bi se sanacija lahko začela konec prihodnjega leta, so pojasnili na okoljskem ministrstvu. K temu je seveda treba prišteti tudi finančne zmožnosti države, saj naj bi naložba v sanacijo Globovnika po grobih ocenah MOP veljala 1,5 milijona evrov.
TINA M. VALENČIČ
