Po energetski sanaciji “pokurijo” dve tretjini manj
Na divaški osnovni šoli, ki so jo v začetku šolskega leta 2013/2014 energetsko sanirali in namestili peč za ogrevanje na pelete, so - kot so predvideli strokovnjaki - že v enem letu res več kot prepolovili stroške za ogrevanje. Po terminskem planu lahko optimalni prihranek energije dosežejo do oktobra 2016, odvisen pa bo seveda tudi od tega, kako mrzle bodo zime.
DIVAČA > “Skupni strošek nakupa energentov za ogrevanje objektov Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne v Divači v letu 2014 je bil 15.700 evrov (4180 za kurilno olje in 11.530 evrov za pelete), pred energetsko sanacijo in uvedbo ogrevanja na pelete pa je bil ta strošek 31.860 evrov,” pojasnjuje Iztok Felicjan, v. d. direktorja občinske uprave v Divači.
S tem podatkom Felicjan potrjuje napovedi strokovnjakov podjetja Golea, ki so pripravili projektno dokumentacijo za energetsko sanacijo divaške osnovne šole. Direktor Golee Rajko Leban je ob začetku projekta, spomladi 2013, navedel: “Za ogrevanje 3255 kvadratnih metrov šolskih prostorov v Divači predvidevamo 220 megavatnih ur prihranka toplote, v podružnični šoli in vrtcu v Senožečah pa bi za 940 kvadratnih metrov prihranili 117 megavatnih ur. Prihranili bodo torej več kot 50 odstotkov stroškov za ogrevanje.”
Lani so porabili le tretjino energije
In v kolikem času po energetski sanaciji že lahko dosežejo predviden prihranek energije? “Najkasneje dve leti po zaključku operacije, to bo do oktobra 2016,” odgovarja Leban.
Felicjan je še bolj natančen, saj opozori še na odstopanja pri nakupu in porabi energentov, zaradi česar se izkaže, da so v divaški šoli v resnici porabili še manj denarja za ogrevanje, kot kaže računovodsko poročilo. Denimo: pelete je šola v zadnjih dveh mesecih leta 2014 kupila dvakrat, velik del pa porabila šele v prvih mesecih leta 2015. Kurilno olje, ki so ga prav tako kupili v novembru 2014 kot rezervni energent, pa je večinoma še na zalogi, saj so ga porabili manj kot desetino.
“Če izhajamo iz izmerjenih količin proizvedene toplote, je bil dejanski strošek porabljenih energentov za osnovno šolo Divača v preteklem letu 9220 evrov, od tega 7970 za pelete in 1240 evrov za kurilno olje,” je natančen direktor Golee Rajko Leban.
Prihranki tudi v proračunu
Glede na prihranke za ogrevanje so že v letu 2014 zmanjšali postavko v divaškem občinskem proračunu, namenjeno ogrevanju osnovne šole. Felicjan navaja, da so v letu 2011 za ta namen odšteli 40.600 evrov, naslednje leto 47.600, v letu 2013 pa 42.000 evrov.
V letu 2014 se je ta vsota skoraj prepolovila, saj je znašala 22.000 evrov. In prav toliko so predvideli tudi v predlogu letošnjega proračuna.
Ker številka odstopa od dejanske porabe (ki se je zmanjšala kar za dve tretjini), so se v javnosti pojavila ugibanja, zakaj privarčevanim megavatom ne sledijo v enakem odstotku privarčevani evri, pa tudi dvomi v namensko porabo tega denarja. Ravnateljica divaške šole Damjana Gustinčič (ki je tudi občinska svetnica) pojasnjuje, da sta v to vsoto vračunana tudi strošek za ogrevanje podružnične šole v Vremah, ki (še) ni energetsko sanirana, ter strošek za servisiranje peči in novega sistema v šoli v Divači. Slednji znaša približno 3000 evrov.
“Če ne bomo porabili vsega denarja iz te postavke, ga bomo vrnili nazaj v proračun; še raje pa bi ga, seveda s soglasjem občinskega sveta, kakor določajo pravila, preusmerili v obnovo šole v Vremah,” dodaja Gustinčičeva. Z zadovoljstvom še dodaja, da se že kažejo tudi učinki energetske sanacije šole in vrtca v Senožečah, ki sta bila sanirana leto kasneje: “Tam so se stroški znižali celo za 60 odstotkov.”
324 megavatnih ur na leto je bila povprečna raba toplote v zadnjih treh letih za ogrevanje 3255 kvadratnih metrov divaške osnovne šole. 104 megavatne ure na leto je predvidena raba toplote po sanaciji. 31.860 evrov na leto so v povprečju porabili za ogrevanje pred sanacijo. 9220 evrov pa jih porabijo po sanaciji.
Naložba poplačana v petih letih
Po besedah direktorja Golee se bo naložba v energetsko sanacijo in ogrevanje na pelete v divaški osnovni šoli povrnila v približno petih letih. Sanacija je stala 906.000 evrov, ministrstvo za infrastrukturo je prispevalo 525.000 evrov (od tega je bilo 85 odstotkov nepovratnega denarja iz kohezijskega sklada). Sanacija podružnične šole v Senožečah pa je stala 475.000 evrov, a sofinanciranje (tudi iz evropskega denarja) še ni zaključeno, pravi Felicjan.
LEA KALC FURLANIČ
