Po jabolkih in mesu zdaj na pomoč tudi z jajci
V pivški občini imajo poleg propadajočega Javorja k sreči tudi več uspešnih podjetij in pridelovalcev, ki so se z donacijami vključila v lajšanje socialnih stisk občanov. Občina pa je od njih tudi sama odkupila izdelke in proizvode ter s tem na eni strani podprla podjetja, na drugi pa ponudila pomoč socialno ogroženim občanom. Med njimi prevladujejo prav Javorjevi delavci, ki so že skoraj mesec dni na čakanju brez vseh informacij o nadaljnji usodi družbe, zadnjo plačo pa so prejeli pred štirimi meseci.
MALA PRISTAVA > “V naši občini imamo kar nekaj večjih predelovalcev in pridelovalcev hrane, zato bi bilo neodgovorno, da bi bili nekateri naši občani lačni,” pravi Robert Smrdelj, župan Občine Pivka, ki je včeraj Župnijski Karitas Pivka in Območnemu združenju Rdečega križa Postojna in Pivka donirala 7200 kokošjih jajc Farme Hrvatič v Mali Pristavi. Farma pa je dodatno podarila še 1800 jajc. “Tudi sami imamo kredite, kdo pa jih danes nima, a kolikor je v naši moči, si prizadevamo pomagati, sploh ljudem iz naše okolice,” nam je dejal Franci Hrvatič. Njegova farma s 32.000 kokošmi je četrti največji proizvajalec jajc v Sloveniji. Na dan jih pridelajo približno 28.000.
Humanitarni organizaciji bosta jajca postopno prevzemali in delili med svoje uporabnike do konca leta.
To je bila že tretja tovrstna donacija občine in podjetij v zadnjem obdobju. Pred dnevi je občina podarila piščančje meso družbe Pivka perutninarstvo in jabolka brkinskih sadjarjev, svoje donacije pa so ob tem dodali tudi podjetje oziroma pridelovalci sami. Smrdelj pravi, da ta donacija žal ni bila zadnja in da se že pripravljajo na še dodatno zaostreno situacijo ob morebitni uvedbi stečaja družbe Javor Vezane plošče, ki so ga pred dnevi predlagali zaposleni.
Prošnje so se usule
Julka Dekleva iz Župnijske Karitas Pivka je povedala, da je pomoč več kot dobrodošla. “Zadnjič, ko smo prevzeli piščančje meso in konzerve, se je pri nas v enem samem dnevu oglasilo več kot 120 oseb. Ko so za donacijo izvedeli iz časopisa in s televizije, so se prošnje dobesedno usule.” Po besedah Deklevove je pomoč v hrani lokalnih pridelovalcev tudi velika popestritev običajnih paketov s hrano: “Ljudje so zanjo zelo hvaležni.” Sicer pa Deklevova opaža, da ljudi najbolj pestijo neplačane položnice. V družinah, kjer sta oba starša zaposlena v Javorju, tudi za več mesecev. “Prizadevali si bomo, da bomo s pomočjo Škofijske Karitas lahko pomagali tudi pri plačilu osnovnih položnic,” je napovedala Deklevova.
Obljubam o vlagatelju ne verjamejo več
Na Karitas sta se pred dnevi prvič v življenju obrnila tudi dva Javorjeva delavca, s katerima smo govorili včeraj. “Nerodno mi je bilo prositi za pomoč. Celo življenje sem delal. 37 let sem bil na Javorju. In zdaj - nimam nič. Niti delovne dobe nimam toliko, ker prispevki niso bili plačani. Tri hčerke nama z ženo pomagajo preživeti. Tudi žena je delala na Javorju, a je dobila odpoved, ko je v podjetje prišel gospod Šilc.” O usodi podjetja Javor Vezane plošče, kjer je zaposlen, a je zdaj že skoraj mesec dni na čakanju, nima nobenih informacij. Boji se, da bo tudi napovedani novi vlagatelj zgolj še ena v nizu neizpolnjenih obljub.
Nič dobrega si ne obeta niti oče dveh majhnih otrok, sicer zaposlen v Javor Lamelirani program, ki prav tako stoji. “Nikoli nisem bil navajen prositi za pomoč, a situacija je takšna, da sem bil prisiljen. Zadnjo plačo sem dobil za januar. Žena dela štiri ure in dobi 400 evrov. S tem ne moremo plačati vseh stroškov in kupiti hrane, oblačil,” nam je zaupal.
“Pogovori še vedno intenzivno potekajo v smeri nadaljevanja proizvodnje v družbi Javor Vezane plošče. Prisilna poravnava je ena izmed opcij, ki jo zakon v tem trenutku omogoča,” pa je vse, kar nam je na naša vprašanja o rezultatih dogovarjanj z novim potencialnim investitorjem odgovoril likvidacijski upravitelj Javorja Milan Šilc.
VERONIKA R. ŽENKO