Po Jamborni cesti med furmane, kontrabantarje in jajčarice
Postojnska občina je z 18 informativnimi tablami oživila in predstavila Jamborno cesto. Nekdaj pomembno cesto, ki je vodila od Planine mimo Studenega do Razdrtega, po kateri so vozili jambore in druge tovore v pristanišča na severnem Jadranu.
POSTOJNA> Danes večina prometa iz notranjosti Slovenije proti morju poteka čez Ravbarkomando (610 metrov nadmorske višine), kjer si Postojnska varata delijo stara cesta, avtocesta in železnica. Vendar ni bilo vedno tako, saj je bila glavna cesta čez prelaz speljana po stranskih dolinah pod Nanosom in Goro. Tu so cesto zgradili že Rimljani, v spominu pa je ostala predvsem kot Jamborna cesta.
Položnejša kot planinske ride
Cesta, ki je vodila od Planine, čez Lohačo, mimo Studenega, čez Vrhe v Landol in do Razdrtega, je bila alternativa Cesarski cesti (čez planinske ride in Postojno), kot so jo imenovali. Bila je položnejša, z manj ovinki in zato primernejša za prevoz dolgih ladijskih jamborov.
Cesta, po kateri je potekal živahen promet - poleg jamborov so v pristanišča vozili tudi ladijski les za druge potrebe ter pridelke in izdelke iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev -, je bila dolga leta skoraj pozabljena. Ohranjena je bila le v spominih domačinov iz krajev, kjer je potekala.
Leta 1978 pa sta Miroslav Pahor in Ilonka Hajnal pričela raziskovati pozabljeno, delno zamočvirjeno in uničeno prometno žilo, ki je bila svoj čas tako živahna in prometna – staro rimsko cesto, imenovano tudi Jamborna cesta. Spomine ljudi sta ujela v knjigo Po jamborni cesti ... v mesto na peklu, ki je izšla pred tremi desetletji.
Oživljene zgodbe
Toda po Belščici pod Goro je preteklo še nekaj vode, preden je Jamborna cesta ponovno zaživela. Ne kot pomembna cesta, temveč kot izletniško turistična pot. Da jo obudijo in predstavijo širši javnosti, so se odločili na Občini Postojna. Za projekt so uspeli del denarja dobiti iz programa ministrstva za kmetijstvo Leader.
“In zgodba se je začela odvijati. Danes o Jamborni cesti pripoveduje 18 tabel, vse nosijo naslov Jamborna cesta, vsaka ima tudi svoj podnaslov, besedilo pa je v slovenščini in angleščini. Ta, pri kozolcu toplarju v Belskem, govori o leseni pošasti. Tako so domačini poimenovali 64 metrov dolg jambor, z vprego je meril kar 78 metrov in je tehtal devet ton, leta 1894 pa ga je za svojo ladjo naročil slovenski tržaški ladjar Jazbec za svojo ladjo,” je pripoved o udejanjanju projekta začela Ana Penko, ki je sodelovala pri pripravi vsebine in oblikovanju.
Furman Štefan pripoveduje
Table, ki pripovedujejo o tem, kaj vse so tovorili po jamborni cesti, o pripreganju, furmanskih gostilnah, vozovih, kdo so bili kontrabanatarji in jajčarice ter še o marsičem, so postavljene ob izletniško turistični poti, ki je že znana kolesarjem, moč pa jo je prevoziti tudi z avtomobilom.
“So pa na zemljevidu označeni tudi izleti za pohodnike in ogleda vredne zanimivosti v neposredni bližini. Celotno pot pa spremlja furman Štefan, maskota Jamborne ceste, ki jo je oblikovala Barbara Kogoj.Šegav, poln vèdenja in znanja opozarja in poudarja, kaj se je tod dogajalo nekdaj,” je še pojasnila Ana Penko. STANA ZAVADLAV
