Po Primorskem že ajda zori, že ajda zori
Najnovejša spoznanja o dobrih učinkih ajde v prehrani, široke možnosti kulinarične priprave in njena visoka cena so tehtni razlogi, da se je zanimanje za to poljščino v zadnjih letih zelo povečalo. Te dni jo žanjejo tudi na Primorskem.
KOPRIVA>“Večino doma pridelane ajde porabi naša družina sama - za moko in polento -, nekaj pa je damo tudi drugim. Sam se še spominjam, ko je bila belo cvetoča posejana širom po Krasu, nato je skoraj ni bilo več, zdaj pa je okoli Koprive že na štirih njivah,” je povedal Silvan Grmek iz Koprive, ki smo ga včeraj ujeli ravno med žetvijo ajdove njive. Ajdo je posejal na polovici hektarja, pridelek bo povprečen po količini, a dober po kakovosti, je še dodal.
V Evropo je ajda prišla iz Azije v času križarskih vojn v 12. stoletju. Še v 16. in 17. stoletju je bila zelo razširjena, saj je pri nas zavzemala do četrtine vse obdelovalne zemlje. Ajda je simbol skromnosti, saj na intenzivno obdelanih tleh slabše uspeva, zato jo tudi pogosto sejejo kot strniščni posevek, pa tudi pred boleznimi in škodljivci je bila doslej varna, zato je priljubljena pri ekoloških kmetih. Čeprav sodi med žitarice, sodi botanično med dreskovke, njena bližnja sorodnica pa je rabarbara.
Pridelava ajde postaje vse bolj aktualna. S tem soglaša tudi Anka Poženel, specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. “Čeprav obseg površin, posejanih z ajdo, niha, je ob precejšnji tržni vrednosti ajde opazno povečevanje posejanih površin. A ob tem imamo na Primorskem še vedno težave zaradi neorganiziranega odkupa presežkov,” je bila Poženelova zmerno optimistična.
V prehrani je ajda vsestransko uporabna: kot kaša, moka za polento, žgance, kruh, testenine, štruklje, palačinke. Priljubljen je tudi ajdov med, ki je temne barve z močno aromo in ostrim okusom. Zaradi bazičnih lastnosti deluje ajda pomirjujoče in zdravilno na jetra, žolč, slinavko in želodec, zavira osteoporozo, priporočajo jo tudi pri prehrani bolnikov s sladkorno boleznijo in s celiakijo, saj ne vsebuje glutena. Ker vsebuje do trikrat več aminokislin kot druge žitarice, med drugim tudi vseh osem osnovnih gradnikov beljakovin, v njej je tudi kar 70 odstotkov maščobnih kislin nenasičenih, je po biološki vrednosti popolno živilo.
Medtem ko so še pred desetletji predvsem reveži uživali ajdo namesto kruha, v srednjem veku pa so bili kmetje celo oproščeni njene desetine, se, po desetletjih njenega skorajšnjega zatona, v zadnjih letih spet pojavlja na naših njivah in jedilnikih. Lani smo jo tako v Sloveniji pridelali za 40 odstotkov več kot predlani, kar pa je še vedno le skromnih 1370 ton. Zato moramo ajdo še vedno tudi uvažati. Povečano zanimanje za izdelke iz ajde opažajo tudi živilski ponudniki. “Prodaja izdelkov iz ajde nam zadnja leta narašča za pet odstotkov na leto. Zrnje za moko in kašo kupujemo v Sloveniji, za druge izdelke pa jo dobimo tudi iz Avstrije in Poljske,” pravijo v podjetju Žito, kjer imajo v ponudbi med drugim tudi bio ajdovo moko in kašo.
Ob najnovejših spoznanjih, da ajda vsebuje tudi snovi, ki so gradniki hormonov sreče, niti ni presenetljivo, da so bili donedavna otroci in odrasli, ki so se prehranjevali z ajdo, bolj razigrani in dobre volje - kar bi nam prišlo prav tudi danes ...
BOGDAN MACAROL