Po tigrovskih poteh
Tradicionalnega pohoda po Tigrovski poti okoli Ocizle se je včeraj udeležilo približno 300 ljudi. “Spomin na rodoljube, ki so se z isto mislečimi prvi uprli fašizmu v Evropi, še živi,” je bilo njihovo enotno sporočilo.
OCIZLA > V vasi Ocizla je med letoma 1933 in 1940, ko so bili krajani izdani, delovala tajna protifašistična skupina tigrovcev, v kateri so bili Andrej Počkaj, brata Franc in Rudi Mihalič, Just Bolčič, Ivan Slavec in Ivan Mihalič. Njihove akcije so imele tigrovski značaj: izvajali so požige fašističnih šol in ostalih ustanov za potujčevanje; trosilne akcije, pisali grozilna pisma, izobešali slovenske in delavske zastave in podobno. Po odkritju so bili obsojeni na dolge zaporne kazni, dva sta v zaporu umrla, ostali so po vojni zgodaj umrli.
“V spomin na poti, po katerih so se gibali in izvajali akcije, smo v letu 2000 dali v rabo krožno pot, poimenovano po njih. Ob ogledu naravnih in kulturnih znamenitosti Ocizle in Beke jo je letos na triurni hoji obhodilo približno 300 pohodnikov. Približno toliko obiskovalcev smo imeli tudi 25. maja, ko smo obeležili 70-letnico nacističnega požiga Beke in Ocizle,” je povedal Robert Grk, predsednik društva Zveza Ocizla.“Tudi njihova zasluga je, da danes v svoji državi lahko govorimo v svojem jeziku,” je še naglasil Grk.
Pohodnike so v kulturnem programu ogreli moški pevski zbor Slavnik in vaška mladina s tigrovskim skečem. Slavnostna govornica je bila Ljubica Jelušič, ki je izpostavila, da je bila celotna Tigrovska organizacija po vojni po krivici zamolčana. ”O njih se govori in piše šele po letu 2000, medtem ko pred letom 19991 skoraj ni zapisov. Podobno kot se je osamosvojitvena vojna na Primorskem začela dan prej, kar nekateri še vedno zavračajo, ne smemo pozabiti, da se je upor fašistom na Primorskem začel vsaj desetletje prej, kot drugod. To vztrajanje na braniku naroda, ko je potrebno, dokazuje, da je Primorska srce domovine,” je izpostavila Jelušičeva. In naredila vzporednice s sedanjostjo: “Tigrovci so bili mladi ljudje. V boj proti fašizmu in nasilju države so šli z nasiljem, zob za zob in organizirano. Bilo bi preveč poenostavljeno, če bi rekli, da morajo tudi danes, za izhod iz ekonomske krize, stvari v roke vzeti mladi ljudje. In vendar se bo tudi to moralo nekega dne zgoditi. Vem, da bo tedaj Primorska znova vstala.”
BOGDAN MACAROL