“Po zadnjem onesnaženju poslabšanja ni bilo”

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Javno podjetje Kovod Postojna od nedavna vodi David Penko, ki ga je nadzorni svet izbral na ponovljenem javnem razpisu. Ker je soglasje k njegovemu imenovanju dal le pivški občinski svet, postojnski pa (še) ne, začasno ostaja vršilec dolžnosti. Penka, ki je bil v Kovodu doslej zaposlen kot vodja delovne enote odvajanje in čiščenje, čaka začetek izvajanja celovite obnove dotrajanega vodovoda in posodobitev vodarne v Malnih, ki bo ključna za povečanje varnosti oskrbe z vodo.

David Penko, novi vršilec dolžnosti direktorja Kovoda, napoveduje, da bo več pozornosti posvetil tudi osveščanju odjemalcev, saj ti lahko naredijo za neoporečno vodo največ
David Penko, novi vršilec dolžnosti direktorja Kovoda, napoveduje, da bo več pozornosti posvetil tudi osveščanju odjemalcev, saj ti lahko naredijo za neoporečno vodo največ Veronika Rupnik Ženko

> Vodenje ste prevzeli v času izvajanja dveh pomembnih investicij, obnove 30 let stare čistilne naprave v Postojni in gradnje nove čistilne naprave v Pivki. Kako potekajo dela?

“V Pivki je gradnja v končni fazi, sredi decembra je predviden začetek poskusnega obratovanja. V Pos- tojni pa bodo gradbena dela končana predvidoma v mesecu dni, sledila bo montaža hidromehanske opreme. Začetek poskusnega obratovanja je predviden aprila.”

> Čistilni napravi bosta pomemben prispevek, a pod pogojem, da bosta učinkovito upravljani. Dosedanja praksa na tem področju, pa ne le v Postojni, ni prav zgledna.

“Največja težava pri upravljanju obstoječih čistilnih naprav je, da vode, ki pritečejo na čistilno napravo, niso takšne, kot bi morale biti. Uporabniki v odtoke mečejo vse mogoče, od mobilnih telefonov in tekstila do palčk za ušesa. Nove čistilne naprave so temu bolj prilagojene s predčiščenjem na grobih grabljah. V Postojni bo vgrajene tudi več merilne opreme, kar pomeni, da se bo čistilna naprava sama prilagajala dotoku. S tem bomo optimizirali tako porabo elektrike kot zmanj- šali človeške napake. Poleg tega je bila čistilna naprava doslej preobremenjena, imela je veliko okvar. Obnovljena bo zmogljivejša, imela bo tudi tretjo in četrto stopnjo čiščenja (odstranjevanje nitratov in fosforja, UV dezinfekcija, op. p.). Iztočni parametri bodo s tem zagotovljeni. V Pivki pa doslej kanalizacijskega sistema in čistilne naprave sploh ni bilo, ljudje pa so, v izogib plačilu, greznice praznili tudi “po domače”, v naravi.”

> Toda tudi zdaj se bodo nekateri zaradi dodatnih stroškov nemara skušali izogniti priklopu na kanalizacijo.

“Glede tega smo v dogovoru z občino. Občina bo s subvencioniranjem komunalnega prispevka poskrbela, da bodo ljudje zainteresirani za priklop, mi pa bomo izvajali nadzor pri uporabnikih. Zdaj bomo namreč uredili kataster in vrisali vse priključke.”

> Obsežen projekt celovite obnove in nadgradnje vodovodnega sistema pa se, tako kot še deset okolj- skih projektov po državi, še ni začel, čeprav je pripravljen na izvedbo, saj vlada še ni izdala odločbe za dodelitev evropskih kohezijskih sredstev v iztekajoči finančni perspektivi. Vam grozi, da se boste spet znašli na začetku?

“Ponudniki, ki so dali ponudbe, podaljšujejo bančne garancije, tako da so ponudbe še vedno veljavne. Vsi stremimo k temu, da bi ti projekti vsaj po sklopih šli v izvedbo že v obstoječi perspektivi. Zadeva naj bi se razjasnila do konca novembra. Težava je, da operativno za izvedbo do konca leta 2015 zmanjkuje časa, zato bi bila potrebna razdelitev v faze.”

> Kakšna je trenutno kakovost vode, ki jo pijejo občani Postojne in Pivke?

Od zadnjega onesnaženja leta 2012 do danes nismo imeli nobenih težav. Motnost ni bila kritično povečana. Občasno prihaja do težav le v hišnih omrežjih, ker jih ne spirajo.

> Stroka namreč opozarja, da podobna onesnaženja, če bi se ponovila, ne bi bila presenečenje.

“Trenutno nam z UV napravo za dezinfekcijo, ki smo jo vgradili po onesnaženju, uspeva zagotavljati ustrezno pitno vodo. Če pa bi v zaledju, na Počku ali na Cerkniškem, prišlo do večjega onesnaženja, potem ta ne bi več zadoščala. Prav zato bo uvedba ultrafiltracije, ki je predvidena v okviru obnove vodarne, pomenila večje jamstvo za varnost pitne vode. Če pa bi prišlo do razlitja kemijskih snovi, potem tudi ta seveda ne bi pomagala.”

> Kljub temu je ultrafiltracija šele nekakšen zadnji korak. Več bi bilo treba narediti glede varovanja zaledja, ozaveščanja.

“To je delo na dolgi rok. Začeti je treba pri otrocih. Trenutno izdelujemo spletno stran, ki bo namenjena prav njim. Ko bodo zgrajene čistilne naprave, bomo imeli dneve odprtih vrat, strokovna predavanja. Tudi na naših položnicah večkrat natisnemo različna opozorila in nasvete. Uporabnike obveščamo tudi z brezplačnimi SMS-i. Organizirati nameravamo svetovalne dneve na temo vgradnje malih čistilnih naprav. Težava so največji potencialni onesnaževalci, kot je bila na primer bioplinarna. Posredovali smo jim različne dopise, zgibanke, a odziva ni bilo.”

> Prav zaradi dejstva, da imata Postojna in Pivka samo en, sicer izdaten, a zaradi velikega zaledja ranljiv vodni vir, ste spomladi z občinami in drugimi partnerji podpisali pismo o nameri za vzpostavitev rezervnega vodnega vira. Se je že kaj premaknilo?

“V oktobru smo opravili nekaj sestankov na to temo. Prizadevamo si, da bi se že januarja prijavili na prve evropske razpise. Projektna naloga bo del prijave na razpis. Na začetku bo namreč treba opraviti zahtevne preizkuse na terenu in raziskave, kar bo dolgotrajnejši proces. Zdaj je možno dodatno napajanje zagotoviti le iz nanoških virov, ki pa lahko pokrijejo le 10 odstotkov potreb.”

VERONIKA R. ŽENKO