Po žledu so nujne škarje

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Nedavni žled je močno prizadel ne samo drevje v gozdovih, temveč tudi v sadovnjakih. Zato bo letošnja rez v sadovnjakih precej drugačna od običajne. O njej bo strokovnjak Ivan Kodrič spregovoril jutri popoldne v Sajevčah.

Okrog Laž je žled polomil ogromno orehov, sliv, jablan, hrušk in drugega sadnega drevja. Vsa drevesa bo treba skrbno obrezati in zaščititi.
Okrog Laž je žled polomil ogromno orehov, sliv, jablan, hrušk in drugega sadnega drevja. Vsa drevesa bo treba skrbno obrezati in zaščititi.Marica Uršič Zupan

SAJEVČE > “V sadovnjakih, kjer je lomil žled, je škode ogromno. Na območju Kmetijsko svetovalne službe Sežana je najhuje v Lažah. Prizadeta jo praktično vsaka družina, saj imajo vsi jablane, hruške, orehe in druge sadne vrste za samooskrbo,” pravi Ida Štoka iz KSS Sežana.

Tako kot drugod pri manjših količinah sadnega drevja lastniki ta drevesa najpogosteje obrezujejo v obliki široke kotlaste krošnje, ki omogoča dobro osvetlitev in dobro rodnost, pri žledu pa je veje niso dobro obnesle. “Nekatera drevesa so tako močno poškodovana, da so primerna le še za motorko,” ugotavlja Štokova.

Mnogo dreves pa bo kljub poškodbam, ki jih je povzročil žled, z ustreznimi ukrepi možno rešiti. Temu bo namenjen tudi prikaz, ki ga bo jutri ob 15.30 pripravil Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v Sajevčah (pri domačiji številka 8). Ivan Kodrič, strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami pri gojenju in obrezovanju sadnega drevja, bo predstavil ukrepe, ki lahko zmanjšajo škodo po žledu: posebnosti sanacijske rezi (rez v večjem obsegu od običajne), zaščito reznih površin in preventivno škropljenje.

“V travniških sadovnjakih jablan, hrušk in češpelj, kjer je žled polomil cele veje ali tudi vrhove, bo potrebno do cvetenja ali po njem opraviti sanacijsko rez. Z njo se ne mudi in je boljše, če jo opravimo tik pred odganjanjem, ko so drevesa že v soku,” Kodrič opozarja, da z rezjo ni treba hiteti.

Pomembno pa je, da jo opravimo čim bolj natančno: “Polomljene veje je treba odstraniti tako, da se najprej odreže tik pod zlomljenim mestom in odstrani vejo, nato pa še enkrat 20 do 30 centimetrov pod tem mestom.” Pri tem sadjarji seveda vedo, da morajo vsakič najprej zažagati s spodnje strani in šele nato z zgornje, da se veja ne “ukolje” in je površina rezi čim manjša in gladka.

Da drevesa ne bi povsem “ogolili”, Kodrič še svetuje, da veje ne odrežemo tik ob deblu, temveč pustimo, če je le možno, “30 centimetrov ali več dolg štrcelj, iz katerega bodo zrasle nove veje”. Tako se bo v nekaj letih tudi močno poškodovano drevo obraslo.

MUZ