“Podmornica je čudovit stroj in je kot ženska …”
“… tem bolj kot jo poznaš, ljubša ti je,” je svoje prvo srečanje s podmornico in njenimi notranjimi sistemi - za marsikoga so to zgolj stikala, ročice, žice, cevi - opisal desetnik Rudolf Kocjančič iz Društva podmorničarjev Slovenije.
PIVKA >“Morali smo delati vsi za enega in eden za vse. Ni se smelo zgoditi, da bi nekdo kaj zgrešil, ker bi nas to stalo življenja,” se spominja upokojeni kontraadmiral Marjan Pogačnik iz nekdanje jugoslovanske podmorniške flote. Z upokojenim kapitanom bojne ladje Vojkom Gorupom ter višjima vodnikoma Ljuboslavom Omanom in Petrom Podlesnikom je svoja doživetja delil na okrogli mizi, ki je bila uvod v letošnji festival vojaške zgodovine.
“Podmorničar je lahko le prostovoljec, absolutno zdrav človek z veliko dobre volje, poleg tega pa mora biti še zaljubljen v ta poklic, sicer ne zdrži vseh naporov in težkih trenutkov, ki ga čakajo,” je vrline za delo v tesni kabini, kjer si je komaj mogoče pretegniti noge, nanizal Pogačnik.
Podmornica s slovensko pametjo
V svoji dolgoletni karieri se je na morsko dno spustil tudi v podmornici P-913 z imenom Zeta. Danes je pomorski eksponat v Parku vojaške zgodovine v Pivki, nekoč pa je prevažala mine in diverzante. Oblečena je v več kot 50 ton slovenskega materiala in je bila, tako kot vse od leta 1928 velika večina jugoslovanskih podmornic, izdelana s slovensko pametjo in delovno močjo. Ladjedelnice na Reki, Puli in Tržiču so namreč zaposlovale veliko slovenskih fantov in mož.
Politika dovolila le do Egejskega morja
A pozor, če morda še niste vedeli, so podmornice nastajale tudi v Mariboru. “Sistem je bil tak, da so določena podjetja delala določene sekcije, nato pa so te pripeljali v pristanišče, kjer so jih sestavili,” je pojasnil Gorup. Na slovenskih tleh pa so nastajale tudi daleč najbolj kakovostne elektronske naprave. “Radar detektor iz Iskre je bil modernejši od ruskih! Z njegovo pomočjo smo lahko koristili vse italijanske obalne radarske postaje, ki naj bi bile sicer tajne, mi pa smo na osnovi njihovega radarskega delovanja odkrivali krasne pozicije za naše podmornice,” se je spretni vojaški ukani nasmehnil Pogačnik.
Zapeljati so se smeli najdlje do Egejskega morja. “Načrtovali smo, da bi šli še naprej, vendar nam politika tega ni dovolila,” je razložil Gorup, tudi navigacijski oficir na podmornici P-823, ki se je prva izmed vseh jugoslovanskih spustila pod vodo za nepretrganih sedem dni.
V Parku vojaške zgodovine so postavili tudi razstavo o podmorništvu. In če je bil prve dni festivala obisk zelo skromen, se je včeraj sklenil s približno 400 obiskovalci na slovesnosti ob odprtju notranjosti podmornice. Med prvimi sta si jo ogledala obrambna ministra Ljubica Jelušič in Bor Vučinić iz Črne gore, ki je podmornico poklonila Sloveniji.
LORI FERKO
