Podpirajo zaščito ptičev, a ne na račun ljudi
Iz Nature 2000 je bilo (začasno) izločeno območje mesta Sežane, občinski svet pa zahteva, da se izločijo tudi pomembnejša naselja z okolico, podobno kot na Krasu v Italiji. Na prvem mestu so ljudje, čeprav bi vsi radi zaščitili naravo, je glavno sporočilo občinskih svetnikov in občinske uprave po srečanju s predstavniki ministrstva.
SEŽANA> Sežanska občina med vsemi slovenskimi občinami prednjači v površini, ki jo mora na novo priključiti pod območje Nature 2000. Gre za več kot 76 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja tretjino površine občine. Občina Ilirska Bistrica, druga na seznamu, mora pod zaščiteno območje naknadno uvrstiti “le” 40 kvadratnih kilometrov površine, opozarja sežanska občinska uprava.
Evropa zahteva spoštovanje stroke
“Zakaj je prav sežanska občina tista, ki je najbolj na udaru zaradi nekaterih ptičev?” so ob obravnavi predloga spraševali tudi nekateri sežanski svetniki. Odgovor, ki ga je ponudil predstavnik iz ministrstva za okolje in prostor Peter Skoberne, je bil preprost: “Leta 2004, ko so bila območja predlagana za vključitev v Naturo 2000, smo se v ihti in naglici dogovorili, da vsa področja, ki so neusklajena, ne bodo v predlogu.”
Zdaj Evropa terja dosledno spoštovanje strokovnih izhodišč in če direktivi ne bosta izpolnjeni po vsej Sloveniji, državo čakajo tožbe. Leta 2007 je Evropska komisija postavila zelo enostavno vprašanje: “Ali lahko država navede strokovne razloge, da so bila nekatera območja umaknjena?” Takrat je bila postavljena zahteva, da se na območjih spora ne sme slabšati stanja.
“Pokazalo se je, da ima stroka v Evropi glavno besedo. Ni tako kot v Sloveniji, kjer ima glavno besedo politika,” je odziv Evropske komisije na črtanje nekaterih območij iz Nature 2000 komentiral Edi Fabjan iz Neodvisne liste občanov za Kras in Brkine.
V Italiji drugače kot v Sloveniji?
Gradnja v območjih Nature 2000 zahteva še dodatno presojo pristojnih institucij. Svetniki se bojijo, da bo vse to le že otežilo gradnjo in dalo zaslužek posrednikom v tej kupčiji. Zato je ena od zahtev občinskega sveta tudi povezana z zmanjšanjem administrativnih ovir na tem področju. Najpomembnejša zahteva pa je bila, da se območje mesta Sežana izvzame iz zaščitenih območij. Dol Leskovec, Sežanski dol in Koblarjev dol pa ostajajo zaščiteni z Naturo 2000.
Sežanski svetniki, ki večinoma niso naklonjeni varovanju narave s parki in Naturo 2000, so tako sprejeli sklep, da se iz Nature izključi tudi večje vasi in naselja. Po zgledu sosednje Italije. “Ali Tržaški Kras ni Evropa?” je Skoberneta vprašal Ivan Vodopivec (Lista Miroslava Kluna). Pogled na zemljevid, ki je javnosti dostopen tudi na spletni strani komisije, jasno pokaže, da je območij pod Naturo 2000 na italijanskem Krasu precej manj kot na slovenskem, iz nje pa so izključene večje vasi in območja ob njih.
Skoberne je poudaril, da je v Naturo 2000 tudi v Italiji danes vključenega precej več območja kot pred devetimi leti. Po njegovem mnenju razlik med državama ni, saj območja temeljijo na podrobnih študijah. Območij se zato ne da črtati iz zaščite kar tako, brez strokovnih obrazložitev.
Brez ovir za hitro progo in plinovod
Natura 2000 ne preprečuje gradnje objektov in razvoja, je pa res, da v prvi vrsti skrbi za to, da ostajajo življenjski prostori določenih živalskih vrst ohranjeni. Mnenje občine pa je, da pri tem pozablja na ljudi. Natura 2000 namreč predvideva gradnjo hitre železniške proge v okviru petega koridorja, ki bi lahko imela, tako že vrsto let opozarjajo italijanski in slovenski okoljevarstveniki, usodne posledice za Kras in posledično za oskrbo celotnega regije z vodo.
“V Naturi 2000 je predviden peti koridor, za določeno posamično gradnjo pa bodo morali individualni investitorji zaprositi za presojo,” je o tem, kaj ga pri tovrstni zaščiti moti, povedal sežanski župan Davorin Terčon, ki je bil kritičen tudi do dejstva, da gradnja plinovoda ne ovira evropskih direktiv. “Sežanski občani od njega ne bodo imeli nobene koristi, saj je edina postaja v Sežani, kjer že imamo plinovod,” je povedal o nelogičnih posegih, ki jih Natura 2000 dovoljuje.
Na ministrstvu za okolje in prostor verjamejo, da Natura 2000 Sloveniji nudi primerjalno prednost in ne slabost. “Naturo 2000 so v Evropski uniji sprejemali takrat, ko je bilo v njej precej manj članic. Zaščitili so tiste vrste, ki so bile v mnogih starih članicah redke, v novih državah članicah pa so pogoste,” je na županove očitke, da je zaščitenih območjih več v državah, ki so se Uniji pridružile po letu 2004.
Za primer je navedel sosednjo Hrvaško, kjer je v Naturo 2000 vključenih kar 38 odstotkov kopnega ozemlja. PETRA MEZINEC