Podzemlje ne laže
“Če nekaj vržemo v jamo, to ne pomeni, da kar izgine,” opozarja Jordan Guštin, predsednik Jamarskega društva Sežana. O polemikah glede sežanske čistilne naprave pa: “Tudi če bodo zgradili ponikovalnico, ne bo nič bolje. Rezultat bo enak, saj bo onesnažena voda še vedno našla pot v podzemlju.”
SEŽANA>Na očitke predstavnice družbe Petrol, da so za to, da bodo morali ob sežanski čistilni napravi zgraditi ponikovalnico, krivi jamarji, so se odzvali v Jamarski zvezi Slovenije. S predsednikom Vidom Kregarjem na čelu zatrjujejo, da je njihova dolžnost, da opozarjajo na nepravilnosti v podzemlju. Pri svojem raziskovanju se vsakodnevno srečujejo z vodo. “Zato, vsekakor kot edini člani te družbe gledamo učinke onesnaženosti na mestu, kjer deluje, v podzemlju,” opozarja Kregar.
Zelo vplivni jamarji
“Odločno in ogorčeno zavračamo trditve, da naše 'jamranje', ki se ga poslužujemo od leta 2004, povzroča nekvalitetno očiščeno vodo,” o čistilni napravi v Sežani pove Kregar. Trenutno voda iz čistilne naprave odteka v jamo Bukovnik, na s tem povezano onesnaženost pa jamarji opozarjajo skoraj desetletje. “Povemo, kar vidimo. Naša dolžnost je, da s tem seznanjamo tudi javnost,” pojasnjuje predsednik Jamarskega društva Sežana Jordan Guštin.
Da bi lahko vplivali na odločitve Agencije republike Slovenije za okolje (ARSO), pa ne verjame. Je pa razlika med čisto in umazano jamo očitna, pojasni Guština: “Kot da bi iz sterilnega okolja prišel v onesnaženo.” V onesnaženi jami smrdi, na kapnikih jamarji opažajo črno barvo in ostale sledove, ki vanjo ne sodijo. Je pa Guštin opozoril, da jama Bukovnik na žalost ni osamljen primer.
Je čistilna naprava dobra?
Negativne vplive čistilne naprave je mogoče nazorno obravnavati zaradi odkritja vodnih tokov v njeni bližini, za kar so zaslužni prav sežanski jamarji in njihovi kolegi. “V eni od treh jam pridemo v podzemlju ob Reki do slapa, to je odtok iz čistilne naprave, ki se izliva v Reko in lahko nesporno ugotovimo, kakšno je dejansko stanje v podzemlju na globini približno 300 metrov,” pojasni Guštin. “Sama čistilna naprava je bila pod okriljem oblasti in s koncesijo koncesionarju zgrajena tako, da deluje pod standardi, ali pa je koncesionar ne upravlja pravilno,” kritik na račun čistilne naprave ne skriva Kregar in doda: “Ni krivda jamarjev, da živimo v državi, kjer spoštovanje zakonodaje lahko povzroča izpad predvidenega dobička na kapitalu.” Če se država po njihovem mnenju s to problematiko ukvarja nadpovprečno, pa na izvajanje in nadzor vplivajo ekonomski dejavniki.
Ponikovalnica ni dobra rešitev
Okoljevarstveno dovoljenje, ki ga ima podjetje Petrol za čistilno napravo, zahteva, da se iztok prestavi iz jame Bukovnik v ponikovalnico, vodo pa je treba tudi dodatno očistiti. V Jamarski zvezi Slovenije so prepričani, da nekvalitetno očiščena voda ne bi smela odtekati niti v novo ponikalnico, saj bi dosegla isto podzemlje. “Pritekla bi v isto Reko, kjer bi se v podzemlju nadaljeval isti proces izumiranja podzemnih bitij, ki se tej vodi ne morejo izogniti,” je še pojasnil njihov predsednik in dodaja: “Prilagodljivost podzemnih živih bitij je sicer velika, vendar jim s človeškim delovanjem glede onesnaževanja vode dajemo veliko premalo časa.”
Rešitev predsednik sežanskega jamarskega društva vidi v očiščeni vodi in v boljšem nadzoru. Po njegovem mnenju je preverjanje kvalitete vode nekajkrat na leto občutno premalo, nadzor bi moral biti stalen.
Tako Guštin kot Kregar sta zagotovila, da sta njuni organizaciji vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Vsaj sežanskih jamarjev pa do zdaj nihče ni poklical za pojasnila.
PETRA MEZINEC
