Pohodniška lekcija o pomenu vode na Krasu
V nedeljo ob 14. uri bodo odprli in prvič pripravili pohod po novo urejeni Poti devetih kalov. Krožna pohodna pot bo služila rekreaciji, pa tudi ogledu bogate naravne in kulturne dediščine v okolici Kobjeglave in Tupelč.
KOBJEGLAVA> “Želja obnoviti naše starodavne vodne vire, ki so bili še donedavno osnova za preživetje tukajšnjih ljudi in živine, se je rodila že pred leti, ko smo prebivalci obeh sosednjih vasi opuščene in poraščene kale očistili. Postopoma smo jih tudi utrdili in - nekatere bolj, druge manj uspešno - zatesnili. Med kali in lokvami smo očistili in uredili tudi z drevjem zaraščene poti,” je domačin Edvard Mržek predstavil idejo o prvi lokalni tematski poti, ki v dolžini šestih kilometrov krožno povezuje Kobjeglavo in Tupelče. Pod okriljem LAS projekta so pri njegovi izvedbi združili moči člani Agrarne skupnosti Kobjeglava, Kulturno umetniškega in turističnega društva Kraški slavček ter Vaške skupnosti Kobjeglava-Tupelče, ki ima 250 prebivalcev. Sredstva za strojna dela ureditve poti in kalov ter za označbe, brošuro in klopi je v večini prispevalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz strukturnih skladov EU.
Med enajstimi kali, ki so jih pred desetletjiuporabljali domačini Kobjeglave in Tupelč, so jih z obnovo propadu in pozabi iztrgali devet. Eden je trajno izgubljen, ker je zasut, drugi ni dostopen.
“Na lagodni krožni poti, ki vzame največ dve uri hoje, si bomo med drugim ogledali kale in eno lokev, vodnjake, staro vaško arhitekturo s štirnami, borjači in kamnitimi portali, spomenik padlim, pastirske hiške, jame in njihov pomen, vinograde, cerkev, suho zidovje, smolarjenje, menhirje, kamniti gozd, starodavno murvo, petstoletno lipo, redke rastlinske in živalske vrste ter drugo,” je Mržek opisal mesta postankov, ki občasno obrnejo pozornost na bogato naravno in kulturno dediščino območja, ki je nepretrgoma naseljeno od kamene dobe dalje. “Mladini, kot tudi obiskovalcem, želimo z učno potjo prikazati zlasti pomen vode, ki je bila za Kraševce ena največjih dragocenosti in ki lahko spet postane redka dobrina, če ne bomo spremenili našega neprimernega odnosa do nje,” je še izpostavil eden od pobudnikov projekta.
BOGDAN MACAROL
