Poklon izviru nad vasjo Lokev, kjer so staroselci delali uroke
“Film Sveta voda Vročka je del prizadevanj - predvsem Borisa Čoka, pa tudi njegovih prijateljev - da bi ta izvir ohranili. Vroček se namreč podira. Pobočje hriba počasi drsi navzdol, nanj,” je pretekli konec tedna na premieri svojega zadnjega filma dejal scenarist Jadran Sterle.
SEŽANA, PRELOŽE>“Moja želja in tudi želja mnogih domačinov je, da bi Vroček ohranili. Mladinci so ga sredi 80. let popravili, toda če bo šlo tako naprej, ga bomo izgubili,” je v dvorani Kosovelovega doma v četrtek dejal Boris Čok iz Lokve, ki tudi nastopa v filmu.
Izvir se nahaja le malo pod vrhom hriba Veliko Gradišče, nad vasjo Prelože. Vrh je iz za Kras neobičajnih flišnih kamenin. Vanje so staroselci pred stoletji izkopali rov, ki vodi vse do izvira. Konec 19. stoletja so domačini zgradili še velban vhod, vendar to ne zadošča več.
Vroček bi se lahko potegoval za denar iz Heliosovega sklada, meni Čok, ki je na premieri pojasnil tudi, od kod ime izvira, ki ga domačini izgovarjajo “uroče”, v filmu pa zapišejo “Vroček”.
Prebivalci bližnjih krajev besede na k in i spremenijo na č in e. Tako je iz uroka nastala beseda uroče. “Tam so naši predniki delali uroke, ker je tista voda veljala za sveto,” je pojasnil Čok.
Tako se začne tudi film, s pogledom v čase stare vere, ko so ljudje to vodo uporabljali za pitje in verjeli, da ima čarodejno zdravilno moč, enako kot okoliške rastline.
Čoku je o tem pred desetletji pripovedovala domačinka Hana Mljač-Bržanova. Bila je ena zadnjih, ki je svet urokov in zdravilstva še poznala ter prakticirala.
Polurni dokumentarno-igrani film o tem je nastal v produkciji RTV Slovenija in v režiji Primoža Meška. Ko bo jeseni prvič na televizijskem sporedu, bo v njem ponovno videti mnogo domačinov iz Lokve in okolice v vlogi igralcev naturščikov.
V filmu nastopa tudi geomant Jože Munih, saj je na izviru izmeril visoke energetske vrednosti. Ljudsko zdravilstvo komentira etnologinja dr. Uršula L. Čebron, na meh igrata Slavko Batista in Vid Batista Avdič. Zapetim pesmim je dala končno glasbeno podobo Bojana Čibej. Za marsikatero besedilo iz sveta urokov in ljudskega zdravilstva ustvarjalci filma namreč niso vedeli, kako točno so ga ljudje nekoč peli.
Na tej točki bi se lahko odločili za različne variante in približke, vendar bi do avtentične podobe vselej ostala velike razdalja. Postala je prostor umetniškega izražanja oziroma “licencie poetike”, je pojasnil Jadran Sterle, ki je moral pri snovanju filma najti tudiravnovesje med krajevno aventiko in razumljivostjo za širšo publiko. “To je bila velika past, prevzamem nase vse, kar bo sledilo,” je dejal.
Posebno vlogo pri nastanku filma je imela Ljuba Sušanj, saj je pogosto “mati idej”. Snemanje filma je s fotoaparatom v rokah spremljala Jožica Zafred, ob premieri je v Kosovelovem domu postavila na ogled portrete ustvarjalcev filma.
TINA ČIČ
