Pol milijona škode

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Čeprav je neurje 21. avgusta poleg Mahničev prizadelo tudi Zgonik v Italiji in poškodoval streho zgoniške šole, bodo šolarji 15. septembra lahko sedli v klopi. Streho začasno varuje plastična folija, obnova pa ne bo ogrožala varnosti otrok.

Ko se je 21. avgusta nad Zgonikom znesel veter, je poškodoval skoraj vse strešnike na zgoniški osnovni šoli
Ko se je 21. avgusta nad Zgonikom znesel veter, je poškodoval skoraj vse strešnike na zgoniški osnovni šoliBogdan Macarol

ZGONIK > 43 otrok bo 15. septembra lahko sedlo v klopi osnovne šole v Zgoniku, je včeraj zagotovila ena od učiteljic. Nekaj časa to ni bilo prav gotovo, saj je zračni vrtinec, ki se je 21. avgusta znesel nad Zgonikom, odkril okrog 600 kvadratnih metrov strehe. Gasilci so jo sicer takoj prekrili s plastično ponjavo in nanjo položili strešnike, vendar je bila to samo začasna rešitev.

Zato so se pred začetkom pouka ta teden sestali vsi pristojni iz zgoniške občine in dežele. “Na prvem mestu sta varnost in začetek pouka v vaški šoli,” je po sestanku povedal deželni odbornik za Civilno zaščito Paolo Panontin.

“Varnost otrok v šoli je zagotovljena, tudi obnova strehe bo potekala tako, da ne bo motila pouka in ogrožala otrok,” je včeraj za PN zagotovil tudi zgoniški podžupan Rado Milič. Kot dobri gospodarji bodo na novo streho postavili tudi fotovoltaične panele. Predračun za popolno obnovo strehe znaša 161.000 evrov. Nekaj bo k temu prispevala tudi zavarovalnica, saj je bila šola zavarovana.

Sicer pa šola ni edina stavba v Zgoniku, ki jo je prizadel zračni vrtinec. Poškodoval je namreč še dvajset hiš in številne avtomobile ter javno razsvetljavo. Skupno škodo so v prvih dneh ocenili na 400.000 evrov, bo pa zagotovo presegla pol milijona evrov, meni podžupan.

Poleg tega je vremenska ujma povzročila veliko škode tudi v naravnem rezervatu na hribu Volnik, ki se vzpenja 546 metrov proti meji s Slovenijo in je priljubljena pohodniška točka tudi za obiskovalce s slovenske strani. Občina Zgonik je tam lastnica petih hektarjev gozda. “S Civilno zaščito bomo poskrbeli za prehodnost pešpoti, škodo v naravnem rezervatu pa bomo ocenili skupaj z deželnim odbornikom, ki je zadolžen za naravno dediščino,” je pojasnil Milič.

MARICA URŠIČ ZUPAN