Pol stoletja knjižnice
Ob 65-letnici ustanovitve ljudske knjižnice in 50-letnici imenovanja Kosovelove knjižnice je bila minuli konec tedna v Sežani osrednja slovesnost. Množica gostov je bil dokaz, da se javnost zaveda pomena osrednjega ohranjevalca slovenske besede na kraško-brkinskem območju, kjer si v enem letu izposodijo pol milijona knjig.
SEŽANA > V Sežani ima knjižničarstvo bogato in dolgo tradicijo. Zdajšnja knjižnica je naslednica čitalnice, narodnobuditeljske ustanove, ki so jo ustanovili pred 162 leti. Občinsko ljudsko knjižnico so Sežančani odprli že leta 1948, bila je ena od 221 javnih knjižnic na Primorskem. V letu 1963 so jo preselili na sedanjo lokacijo in dobila je ime po pesniku Srečku Kosovelu.
Knjižnica daje dostojanstvo
Knjižnica je imela v letu 1950 približno 10.000 knjižnih enot. Količina gradiva je skozi desetletja rasla, danes temeljna zbirka obsega skoraj 160.000 enot gradiva. Denar zanj poleg ministrstva za kulturo prispevajo tudi občine, knjižnica iz lastnih sredstev, nekaj knjižničnega gradiva pa so dobili kot dar. Knjižnica ima 6172 članov, v lanskem letu so knjižničarji zabeležili 78.956 obiskov v vseh enotah knjižnice, poleg Sežane so še v Divači, Komnu in na Kozini, izposodili so si 499.350 enot gradiva. Knjižnica, ki upravlja tudi s Kosovelovo domačijo v Tomaju, ima tudi 279 naslovov periodičnega tiska, od tega je 71 e-revij. Uporabniki lahko storitve knjižnice izvedejo tudi prek spleta.
“Poimenovanje po Kosovelu, ki je bil ne le pesnik Krasa in ljubezni, temveč tudi veliki vizionar, katerega pronicljivost misli odkriva svet šele sedaj in z njim vred tudi sami, vam nalaga velike obveznosti,” je izpostavil slavnostni govornik, akademik Ciril Zlobec. “Kosovelov citat, da mora biti vsak človek delavec in vsak delavec človek, je še danes nedosežen ideal, saj je večina ljudi postala le zamenljiva delovna sila na globalnem tržišču, ki ga upravlja peščica ljudi,” je govornik z vzporednicami iz današnjega časa izpostavil nujo po doseganju Kosovelovega ideala dostojanstvenega človeka. “Nam Primorcem so dale osnovno dostojanstvo ravno naše knjižnice, ki so še v prejšnjem stoletju - kot katedrale slovenske besede in s tem narodovega bistva - dobile za nas skoraj sakralni prizvok,” je Zlobec obudil spomin na domače knjige v času pred in med drugo svetovno vojno.
Film o knjižnici
Prireditev, ki sta jo vodili dijakinji sežanskega šolskega centra Urška Orel in Nina Mohorčič, za glasbeno kuliso so poskrbeli gojenci glasbene šole v Sežani, je oplemenitil kratki film Obrazi Kosovelove knjižnice. Delo, pod katerega je podpisan režiser in scenarist nacionalne televizije Jadran Sterle, je izčrpen video zapis še živih soustvarjalcev in uporabnikov knjižnice. “Besedo sem dal tako prvi redno zaposleni knjižničarki Lidiji Godini kot tudi številnim drugim, na primer lokalnemu kronistu Pavlu Skrinjarju. Dragocena so njegova pričevanja povojnega časa, ko so ljudje, ki jim je 25-letna fašistična diktatura odvzela elementarno pravico do rabe lastnega jezika, spontano prinašali v knjižnico knjige, ki so jih prej skrili; nekatere so celo zakopali, da bi jih tujci ne uničili,” je povedal Sterle.
Novi knjigi Jolke Milič
Na čelu Kosovelove knjižnice so se zvrstili Lučka Čehovin v letih med 1965 in 2001, Nadja Mislej-Božič (2001-2012), nato je bil eno leto v. d. ravnatelja Bojan Kavčič, od letos pa je direktorica mag. Magdalena Svetina Terčon. V sežanski enoti knjižnice je bilo v petdesetih letih zaposleno 26 strokovnih oseb, sedaj jih je 15, začasno pa je v njej delalo še 35 drugih delavcev.
Poleg sežanskega župana Davorina Terčona, ki se je v imenu vseh štirih kraško-brkinskih občin ustanoviteljic javno osebju knjižnice zahvalil za kvalitetno delo uresničevanja javnega interesa za kulturo, je direktorica Magdalena Svetina Terčon ob jubileju predstavila dolgoletno knjižnično sodelavko - prevajalko Jolko Milič. Miličeva je razveselila z dvema novima knjigama, ki ju je izdala knjižnica; v njih so zbrane misli Srečka Kosovela: Misli in prebliski in še marsikaj ter Ne vprašaj me, kaj je življenje, živi!
“Spremembam in ne preveč naklonjenim časom navkljub knjižnica ostaja taka, kot jo označuje njeno osnovno poslanstvo - odprta ljudem. Bralce skuša vzpodbujati k branju s projekti, kot so Bralni palček, Rastem s knjigo ali Primorci beremo. Omeniti velja tudi Magajnovo bralno značko za uporabnike s posebnimi potrebami. Junija se nam obeta še ena velika sprememba – naši bralci si bodo lahko začeli izposojati elektronske knjige,” je še nakazala direktorica.
BOGDAN MACAROL
