Poleti so nabirali storže, da so pozimi z njimi greli učilnico
“Šolski prostori so bili skromni: razredi brez kurjave, s starimi pečmi, ki so velikokrat bolj kadile kot grele. Otroci smo poleti nabirali suhe storže, da smo pozimi z njimi potikali,” se spominjajo Podgrajci, ki so osemletko končali pred 50 leti.
PODGRAD> Na srečanju so nanizali še nekaj zanimivih primerjav med šolo takrat in danes.
Osemletko v Podgradu je pred 50 leti končalo 23 učencev. Pol stoletja kasneje se jih je na srečanju zbralo 17. Dva sta žal umrla, štirje so opravičeno manjkali. Prišla pa je tudi njihova razredničarka, tovarišica Jelka Butinar, ki še danes živi v Podgradu, in jih presenetila s torto.
Osmi razred je v šolskem letu 1960/61 končalo pet učencev iz Podgrada, po trije iz Obrova in Podbež, po dva iz Golca, Hrušice, Račic in Sabonj ter po eden iz Gradišča, Javorja, Pavlice in Staroda. “Bili smo ena prvih generacij osemletke. Pred nami je imela osnovna šola le štiri razrede, naslednjim štirim pa so rekli nižja gimnazija,” je pojasnila Danica Bubnič Lovrečič, ena izmed tedanjih učenk.
Pol stoletja kasneje se niso mogli zbrati v svoji nekdanji šoli, saj se je šola v Podgradu medtem preselila v nove prostore. V prostorih nekdanje šole pa je zdaj pošta. Zato jih je sprejela kar prijazna poštarica Danica Žerjal iz Malih Loč, ki so ji zapeli pesem Stoji učilna zidana. Po obisku stavbe so se napotili na bližnje stopnišče pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda, kjer so se za fotografijo postavili tako kot pred 50 leti.
“Od 23 jih je manj kot polovica ostala doma. Preostale nas je pot zanesla na slovensko ali hrvaško obalo, v Ljubljano in celo Bosno. Čez oceane se ni odpravil nihče,” pove Danica Bubnič Lovrečič in doda, da bi lahko o takratnem obdobju napisali debelo knjigo.
V šolo so vsi hodili peš, nekateri tudi po osem kilometrov v eno smer, ob vsakem vremenu, v skromnih oblekah. “Veliko nas je bilo obutih v doma izdelane copate iz krp z gumijastim podplatom, ki so ga starši izrezali kar iz gume od bicikla. Od doma smo odhajali kmalu po 6. uri in se vračali ob treh popoldne, velikokrat vsi premočeni in prezebli. Potem pa nas je čakalo še delo na kmetiji,” se spominja Danica.
A vsi menijo, da so ravno pomanjkanje in zdrava vzgoja doma in v šoli iz njih ustvarili samostojne, odgovorne in delovne ljudi. NR
