Poljub na šmrkavo babo za mir pred otroki
Kras je poln mitičnih “bab” z vrsto pomenov in namenov, je sporočilo doktorske disertacije in knjige Ko baba dvigne krilo. Njuna avtorica, dr. Katja Hrobat, je doma s Kozine, pred dnevi pa je delček tega bogatega in zanimivega ustnega izročila o dojemanju časa, prostora in mitične krajine predstavila v Kosovelovi knjižnici.
SEŽANA > Dr. Katja Hrobat je po diplomi iz arheologije leta 2009 zagovarjala doktorsko disertacijo iz etnologije in kulturne antropologije na temo dojemanja časa, prostora in mitične krajine skozi ustno izročilo o krajini Krasa.
Lani je na tej osnovi izdala interdisciplinarno monografijo Ko baba dvigne krilo, kjer je, kot še nihče pred njo, na primeru Krasa povezala spoznanja in metode etnologije, folkloristike in arheologije. Tako je nastala knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak Kraševec.
Svet je proizvod družbe
“Zamisel o prostoru, ki je tako kot čas izključno proizvod družbe, se odraža v predstavah in obredih na mejah med svetom živih in mrtvih (križišča, srenjske meje, jame …), v simboliki mitičnih hribov ('sveta gora' Nanos, ki stoji na sedmih stebrih) in magičnih dreves (zlasti hrastov),” je Katja Hrobat nagovorile številne zvedave poslušalce sežanske knjižnice, ki jo je gostila v nizu predstavitev dosežkov mladih domačih strokovnjakov.
Med občinstvom je bilo tudi nekaj informatorjev, domačinov, ki so Hrobatovi zaupali ustna izročila.
Počivala za pogrebce
Ena izmed njih, Olga Kralj iz Senadolic, je spomnila na eno izmed mrtvih počival, kjer se je pogrebna procesija obvezno ustavila.
“Na poti med Brestovico in Povirjem se je to zadnjič zgodilo pred 17 leti; in podobno kot že prej stoletja in po tem nikoli več smo tam skupaj odmolili očenaš in zamenjali nosače,” je obnovila spomin na tradicijo stikov z onostranstvom, ki so se, podobno kot tudi drugod, ritualno ponavljali ravno na katastrski meji.
In tako kot mnogi drugi so imeli poleg mistične tudi praktično uporabo: da so se nosači in pogrebci spočili.
Šmrkave babe za odganjanje otrok
Naslov disertacije, knjige in njenega predavanja izhaja iz tradicijskih predstav o mitičnih babah, ki se manifestirajo v kamnitih monolitih, donedavno razsejanih v krajini in v obredih po vsem slovanskem svetu.
“Kraševci še imamo pregovor, da ko je rdeče nebo ob zahodu sonca, je Furlanka dvignila krilo,” se je na temo navezal dr. Stanko Renčelj.
“Podobno je še v spominu Kraševcev tudi kamnita Šmrkava baba v Trstu, ki jo je baje moral vsak prišlek poljubiti. To je v praksi najbolj služilo za odvračanje otrok, da niso silili s starejšimi v mesto, kjer bi jih le motili pri opravkih,” je Hrobatova iztrgala pozabi še en ljudski spomin na mitološki lik, ki glede na mnogotere lastnosti in pojavnosti verjetno izhaja iz Mokoše, praslovanske boginje plodnosti. Ta je v svoji še globlji dimenzijo arhetip matere Zemlje, zato ne čudi sicer čedalje redkeje slišan rek, da vsak, ki se spotakne in pade z obrazom na tla, poljubi staro babo.
Predstavitev domoznanske knjige, ki jo je povezovala arheologinja Sabina Pugelj, sta omogočili Občina Sežana in Javna agencija za knjigo v sklopu projekta Zaznamovan sem - berem več. Naslednja predstavitev istega dela bo 13. aprila ob 18. uri v knjižnici na Kozini.
BOGDAN MACAROL
